Osnutek nacionalnega stranovanjskega programa še pomanjkljiv

06. 03. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Novi osnutek, stari očitki

Čeprav je ministrstvo za okolje in prostor objavilo nov osnutek nacionalnega stanovanjskega programa, najpomembnejši očitki že četrtemu predlogu v zadnjih štirih letih ostajajo enaki. Brez osnovnih analiz stanja in potreb ter finančne konstrukcije ukrepov ti ne bodo (učinkovito) izvedeni. Več …

Davek na nepremičnine večje vrednosti je bil neustaven

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bile zakonske podlage za davek na nepremičnine večje vrednosti, ki se je plačeval v drugi polovici leta 2012 in leta 2013, v neskladju z ustavo. Za lani se tega davka ni več odmerilo, saj je ustavno sodišče medtem razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Več …

Energetska spričevala bosta nadzirali dve inšpekciji

Ministrstvo za infrastrukturo je po zadnjih podatkih registriralo 6000 energetskih izkaznic za stavbe. Če upoštevamo, da je to šestkrat več kot pred dvema mesecema, je napredek očiten. Kljub temu pristojni nimajo razloga za zadovoljstvo, saj so potrebe precej večje, lov na kršitelje pa je odprt. Več …

Števec koles končno popravljen

Števec kolesarjev ob Dunajski cesti, ki je bil pokvarjen od novega leta, februarja pa je bil tudi tarča vandalov, od včeraj spet dela. Na delu, ki je namenjen informaciji o tem projektu, so z novim vijakom privili pleksisteklo, po katerem je neznanec udaril tako močno, da se je udrlo. »Krasil« ga je celo kavni lonček. Meščanu, ki je v spletni rubriki Pobude meščanov 15. februarja spraševal, zakaj so števec izklopili oziroma kdaj bo spet delal, je MOL odgovorila, »da je bil prekinjen priključek med števno napravo in modulom, ki je v neposredni bližini zank. Možno je tudi, da je bila prekinitev narejena namenoma«. Držali so tudi obljubo, da bo popravljen pred pomladjo. Več …

Javni stanovanjski sklad: Dvignili bi najemnino

Stanovanjski program Mestne občine Ljubljana razkriva, da želi stanovanjski sklad povišati neprofitno najemnino in uvesti stanovanja za mlade do 29. leta. Občani, ki so se lani prijavili na 16. javni razpis Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, bodo predvidoma marca izvedeli, ali so med srečnimi upravičenci, ki si lahko obetajo selitev v neprofitno najemno stanovanje. Sklad je od maja do septembra lani prejel kar 3432 vlog, a ker ima na voljo le okvirno 400 stanovanj, si slednja lahko obetajo le tisti, ki jih bo sklad po številu točk uvrstil najvišje na prednostno listo. Več …

Taktilne oznake po novem do Tromostovja

S prenovo Čopove ulice, ki so jo delavci končali septembra 2013, je ta obljudena ulica postala prijaznejša tudi za slepe in slabovidne, saj se lahko zdaj tisti, ki si morajo pri hoji pomagati z belimi palicami, ravnajo tudi po taktilnih oznakah med tlakovci iz pohorskega tonalita. Taktilna pot slepe in slabovidne pešce za zdaj vodi od pošte pri Slovenski cesti vzdolž Čopove ulice in se konča pri stavbi ob stičišču Čopove s Prešernovim trgom. Več …

Novo kopališče bo ohranjalo delčke starega

Na gradbišču najstarejšega kopališča Kolezija je živahno. Če bo šlo vse po načrtih, bo družba Gradbeno podjetje Krk (GP Krk) dela predvidoma končala do konca junija, so povedali v službi za razvojne projekte in naložbe Mestne občine Ljubljana. »Ko bo kopališče spet odprto, pričakujemo, da bo ponovno postalo zbirališče Ljubljančanov,« je pojasnila vodja občinskega odseka za naložbe Meta Gabron. Več …

Kolezija gradbišče

Arheologi bodo na Slovenski izkopavali še ves marec

Prenova Slovenske ceste na odseku med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto se bo sodeč po trenutnem stanju na terenu zavlekla pozno v pomlad. Kot je povedal vodja arheoloških izkopavanj Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), arheologi namreč svojega dela kljub okrepljenim ekipam in delu ob sobotah ne bodo opravili pred koncem marca. Več …

BTC zanima obnova letališča, toda le v omejenem obsegu

Razpisni pogoji za javno-zasebno partnerstvo pri obnovi Starega letališča Ljubljana so bili premalo privlačni za zasebne vlagatelje. Če bo občina propadajoče objekte hotela obnoviti s pomočjo zasebnega kapitala, jih bo morala spremeniti. Več …

Kandidat za oživitev letališča v Mostah

Na ljubljanski mestni občini so po neuspešnem oktobrskem javnem razpisu, s katerim so iskali zasebnega partnerja pri javno-zasebnem projektu obnove nekdanjega letališča v Mostah, minuli mesec pri zasebnikih ponovno skušali vzbuditi zanimanje za sodelovanje pri projektu. Več …

Švicarija bo menda obnovljena do leta 2017

Občina je včeraj objavila javno naročilo za izvedbo gradbenih in konservatorskih del na objektu Pod turnom 4, bolj znanem kot Švicarija. Prenova propadajoče hiše nad Tivolskim gradom naj bi trajala skoraj dve leti. Več …

Nevarnega Jurija na Puharjevi bodo odstranili

Več deset kilogramov težka betonska roka, ki je 25. februarja odpadla s kipa svetega Jurija na hiši na Puharjevi 5 in treščila na pločnik, k sreči ni ranila nobenega mimoidočega. SPL je kot upravnik spomeniško zaščitene zgradbe poskrbel za provizorično zaprtje dela pločnika in sestanek z lastniki stavbe in varuhi dediščine. Na njem so se pogovarjali, kako in kdaj odstraniti tri tone težak spomenik, ki lahko pade na tla kadarkoli. Več …

Stara cerkev se izgublja v pločevini

Sosesko Stara cerkev v Šiški so že v fazi načrtovanja spremljale nevšečnosti. Nekateri so jo poimenovali kar zakleta soseska, saj so se zapleti nadaljevali tudi ob gradnji v osemdesetih letih. Samo zaradi neugodne geološke sestave tal so se denimo stroški gradnje več kot podvojili, zato so celo zmanjšali površino »nadstandardnih« stanovanj pa tudi njihovo število. Nadalje je prišlo do sprememb v urbanistični, stanovanjski, bančni politiki, splet nesrečnih naključij pa je pripeljal tudi do tega, da med sosesko in bližnjo cerkvijo svetega Jerneja, na kateri je pustil pečat Jože Plečnik, ni zelenega parka in podhoda, ki sta bila predvidena v gradbenem dovoljenju za ureditev okolice soseske. Namesto njiju danes prostor zavzema zasebno parkirišče. Več …

Vodnikova domačija bo dobila novega upravitelja

Za ustvarjanje v prostorih rojstne hiše Valentina Vodnika se poteguje pet kandidatov. Rezultati javnega razpisa bodo znani sredi marca, je pa že jasno, da bo domačija dobila novega gospodarja, saj se dosedanji upravitelj na razpis ni prijavil. Nad kulturnim dogajanjem na Vodnikovi domačiji v Zgornji Šiški bo od maja bdel nov programski upravitelj. Zdajšnjemu Hanna’s – ateljeju sonoričnih umetosti, ki ga vodi sonorična umetnica Hanna Preuss in ki so ga na občini izbrali z javnim razpisom pred tremi leti, se letos izteče pogodba, na novi razpis za programskega upravitelja Vodnikove domačije pa se ni prijavil. Več …

Nova kočevska valilnica podjetij čaka na državni denar

Občinska hala na Bregu pri Kočevju, kjer naj bi lani začeli izdelovati lesena plovila, sameva. Občina, ki je halo kupila, da bi pomagala novoustanovljenim podjetjem, že več kot pol leta čaka na obljubljeni državni delež. Več …

Belokranjci nočejo električnih žic nad hišami

Včeraj sta v Črnomlju potekala predstavitev različic in hkrati protestni shod proti umestitvi 2 x 110-kilovoltnega (kV) daljnovoda Kočevje–Črnomelj v neposredno bližino stanovanjskih hiš. Ljudje zahtevajo, da so žice nad vasmi Grič, Doblička Gora, Mavrlen, Stražnji Vrh, Rožič Vrh in Rodine v dolžini štirih kilometrov vkopane. Umeščanje v prostor tega prepotrebnega daljnovoda za kakovostno napajanje z elektriko celotne Bele krajine se vleče že vrsto let. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je za Delo povedal, da zaradi ostrih nasprotovanj izvedbe projekta očitno še zelo dolgo ne bo in da je resno ogrožena celo njegova izvedba. Več …

Ob Savi in Krki še brez mirnega spanca

Nad gradnjo infrastrukture bdi javno podjetje Infra, denar zanjo pa naj bi zagotavljala država prek svojega vodnega sklada. In tu nastajajo težave, ker tega denarja ni zadosti. Predlog brežiškega poslanca Andreja Vizjaka, da bi sredstva vodnega sklada prednostno namenjali gradnji infrastrukture spodnjesavskih elektrarn, v parlamentu namreč ni bil deležen zadostne podpore, saj je v državi preveč poplavnih območij, kjer pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za varovanje premoženja prebivalcev pred poplavami ravno tako računajo na skladov denar. Več …

»Državna pomoč Zasavju ni vredna omembe«

»Pomoč države območjem z nadpovprečno brezposelnostjo ni omembe vredna,« so v pismu premieru Miru Cerarju in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku ogorčeno zapisali župani zasavskih problemskih občin, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Pismo sta podpisala tudi direktorja zasavske in posavske razvojne agencije Sergej Garantini in Nataša Šterban Bezjak. Več …

Tudi Zagorje hoče v veliko problemsko družino 47 slovenskih občin

Veliki družini problemskih območij z visoko brezposelnostjo, v kateri je 47 slovenskih občin z 18 odstotki vseh prebivalcev, se želijo pridružiti tudi Zagorjani. Kljub podpori na najvišji regijski ravni je pridružitev Zagorja vprašljiva, saj bi morala država v proračunu poiskati dodaten denar. Tega že zdaj ni dovolj, ukrepi zamujajo, Zagorje pa ne izpolnjuje osnovnega kriterija za podporo: stopnja brezposelnosti ne presega 17 odstotkov. Več …

Kupcu golfišča še pravica do dvorca Jelšingrad

V petek bo Občina Šmarje pri Jelšah objavila dražbo za prodajo 21,5 hektara travnikov okoli dvorca Jelše, znanega kot Jelšingrad. Po četrt stoletja se tako morda obeta rešitev za območje, kjer se bo moral kupec obvezati, da bo uredil prestižen golfski turizem. V tem primeru se bo občina v njegovo korist odrekla tudi predkupni pravici za dvorec, ocenjen na 390.000 evrov. Več …

Jelšingrad

Renesančni biser je še naprodaj

Če bodo celjski svetniki na prihodnji seji potrdili predlog sklepa o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem, bo celjska občina letos s prodajo zemljišč poskušala iztržiti dva in pol, s prodajo poslovnih prostorov in ostalih objektov pa milijon evrov in pol. Seznam dražjih nepremičnin je skoraj takšen, kot je bil prejšnja leta. Na njem ni zgolj Rakuševega mlina, ki ga je občina po lanskem uničujočem požaru porušila. Znano je, da ga je neuspešno prodajala že od leta 2008. Več …

Cinkarnino zemljo naj bi uporabljali za nasipe

Celjane je razburila novica, da naj bi podjetje Nivo Eko za gradnjo protipoplavnih nasipov v Celju med drugim uporabljalo tudi zemljino iz neposredne bližine območja stare cinkarne, ki je prav tako močno obremenjena s težkimi kovinami in za katero vsi vedo, da je zdravju zelo nevarna. Zemljo naj bi izkopavali ob sotočju Voglajne in Savinje, iz nje delali nasipe in jo vozili tudi drugam. Na domnevne nepravilnosti je opozoril vodja Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, ki naj bi se vozil za tovornjakarji in jih opazoval, kaj počnejo. Po njegovih besedah naj bi delavci Nivoja Eka z onesnaženo zemljo napolnili depresijo, ki je nastala ob protipoplavnem zidu blizu vhoda v Zgodovinski arhiv Celje, nekaj sto metrov od starega mestnega jedra. Več …

Dve poti do valilnic podjetij

Na jesenskem zadnjem pozivu za financiranje projektov iz sredstev EU se je znova pokazalo, da razpisni kriterij, po katerem denar dobi tisti, ki prej odda vlogo, povzroča nepravično razdelitev denarne pomoči. Velenje je denar za ureditev podjetniškega inkubatorja dobilo, Celje pa ne, ker je vlogo oddalo kakšno minuto kasneje. Več …

Kolesa vozijo po dolini

V začetku tedna so v Velenju in Šoštanju spet vzpostavili izposojo mestnih koles bicy. Pozimi koles niso posojali. Od vzpostavitve sistema izposoje so našteli 1700 uporabnikov, ki so si kolesa izposodili 50.000-krat. Več …

Ustavili dela ob reki Hudinji

Zaradi prijave vodje Civilne iniciative Celje Borisa Šuštarja, da delavci podjetja Nivo Eko gradijo protipoplavne nasipe iz zemlje, ki je močno onesnažena s težkimi kovinami, in da jo celo s tovornjaki vozijo naokoli, je ministrstvo za okolje in prostor v Celju na enem od gradbišč ob Hudinji ustavilo delo. Delavci bodo lahko nadaljevali gradnjo nasipov z gradbenimi stroji, ko se bo zadeva razjasnila oziroma ko bo znano, ali so bili Šuštarjevi očitki upravičeni. Več …

Sprava pri projektu Zgornja Drava

Neposredno pred dokončanjem gradnje čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij v občinah Muta in Vuzenica, kjer je bilo največ zapletov in podražitev, je župan Mute Miro Vošner omilil kritike na račun projekta. Riko pa si je glede napovedanega odškodninskega zahtevka do ministrstva za okolje zdaj premislil. Več …

Konec subvencije za odpadke

Če bo občinski svet danes potrdil predlog župana Emila Rojca, po katerem iz občinskega proračuna ne bi več pokrivali dela stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki, se bo ta strošek na položnici za komunalne storitve povišal za povprečno 63 odstotkov. Več …

Most v soline spet zaprt za vse

Dostop v Krajinski park Sečoveljske soline čez kanal Jernej je od popoldne spet povsem zaprt. Tudi za težke tovornjake, ki jih je pred približno enim tednom izrecno dovolil rudarski inšpektor. Solinarji in piranski občani so ogorčeni, v Solinah pa več ne vedo, ali naj se sploh še pritožujejo. Več …

Priložnost za Lucijo in vaba za kupce Marine

Že pred drevišnjo javno obravnavo o občinskem podrobnem načrtu Termalna riviera v Luciji je jasno, da domačini ne bodo brez dodatnih pogojev podprli na videz dragocenega projekta, ki naj bi portoroškemu turizmu namesto blatne in neurejene površine ponudil sodobni termalni center, hotel z 200 sobami, 200 delovnih mest in torej bogatejšo turistično ponudbo. Več …

Obalna cesta vendarle prepuščena občinam

Ministrstvo za infrastrukturo bo sprožilo postopke, da se sedanja obalna cesta (med Koprom in Izolo) po prekategorizaciji prenese v upravljanje, pozneje pa v last občin Izola in Koper. To se je (tudi v imenu koprskega župana Borisa Popoviča) dogovoril izolski župan Igor Kolenc na včerajšnjem sestanku z državnim sekretarjem Klemenom Grebenškom na ministrstvu za infrastrukturo. Več …

Mercerjeva lestvica: Ljubljana napredovala le za eno mesto

Dunaj je ponovno zasedel najvišje mesto na lestvici raziskave mednarodne agencije Mercer o kakovosti življenja, so sporočili z agencije za stike z mestom Dunaj Compress. Mercer v 230 večjih mestih po svetu na osnovi 39 kriterijev, ki segajo od kulturne ponudbe, izobraževanja pa vse do zdravstva in okoljevarstva, določi mesto z najvišjo kakovostjo življenja. Več …

Američani leta 2015 znova odkrili Slovenijo

CNN je turistično (znova) odkril našo državo. Deželo pod Alpami opisuje kot prostor, kjer je mogoče najti zmaje, romantiko ter pestro kulturno in zabavno dogajanje. Med deset najtehntnejših razlogov za obisk je uvrstil pustovanje na Ptuju, Bled in človeško ribico. Več …

Terminal Žavlje znova aktualen

Italijanska vlada Mattea Renzija ne nasprotuje več gradnji plinskega terminala v Žavljah, po informacijah nevladne organizacije AAG pa je posebna komisija italijanskega ministrstva za okolje že pristala tudi na izdajo okoljevarstvenega soglasja. Slovenija molči. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt