Podpisi za participativni proračun pri mariborskem županu

27. 02. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Županu Fištravcu predali 4000 podpisov

Predstavniki skupine Odločaj o mestu, ki se zavzema za uvedbo participatornega proračuna v Mariboru, so županu Andreju Fištravcu včeraj predali okoli 4000 podpisov podpore za soodločanje občanov o delu občinskih investicij. Na to srečanje z županom so čakali več mesecev, čeprav je Fištravec lani sam podpisal njihovo pobudo za uvedbo participatornega proračuna. Predstavnik skupine Matic Primc je vodstvo občine pozval, naj čim prej imenuje delovno skupno, ki bo sestavila model participatornega proračuna, ki naj bi prihodnje leto pilotno zaživel najprej na ravni ene mestne četrti. Več …

Od danes globe za neizročitev energetske izkaznice

Od danes naprej bodo lastniki, ki ob prodaji ali oddaji stavbe za najmanj leto dni ne bodo predložili energetske izkaznice, lahko kaznovani s 300 evri globe. Tako določa lani konec februarja sprejeti energetski zakon. Več …

Energetske izkaznice: Za nadzor ni pristojen (še) nihče

Leto dni po uveljavitvi novega energetskega zakona je gradbena inšpekcija ugotovila, da za nadzor in izrekanje glob lastnikom brez energetskih izkaznic ni pristojna. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je spisalo zakon, si kljub temu nočejo mazati rok in pravijo, da se morajo inšpekcijske službe dogovoriti med sabo. Več …

Milijoni za najemnine, oblast brez rešitve

Za najem prostorov, v katerih delujejo državni organi, gre vsako leto več milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Nepreglednost upravljanja nepremičnin je poligon, na katerem politika zadovoljuje svoje interese, lahko pa je tudi zlata jama za korupcijo. Več …

Mobilna aplikacija za potrebe gluhih v prometu

Po podatkih Zveze društev gluhih in naglušnih je v Sloveniji več kot 50.000 ljudi naglušnih, okoli 2000 pa gluhih in njihove potrebe po mobilnosti so enake kot pri tistih, ki normalno slišijo. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so zato predstavili nadgradnjo mobilne aplikacije AMZS Pomoč, ki je prilagojena za uporabo tistih, ki slabo slišijo. Več …

Denar za ceste imamo, a se steka drugam

Zakaj bi morali davkoplačevalci plačevati nov davek v obliki bencinskega centa, če že plačujemo letno takso za uporabo cest, davek od prometa motornih vozil in vinjete, medtem ko nas država tako ali tako molze s trošarinami na pogonska goriva? Več …

Slovenija že oddala vlogo za evropska sredstva za drugi tir

Slovenija je vlogo za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) za tri železniške projekte že oddala, je ob prihodu na sejo vlade dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Med prijavljenimi je tudi projekt izgradnje drugega tira Koper-Divača, s katerim se bo Slovenija za sredstva potegovala na odprtem razpisu. Več …

Več potencialnih virov financiranja za drugi tir

Strateške evropske investicije bo mogoče financirati tako s pomočjo evropskih strukturnih skladov kot tudi iz Junckerjevega investicijskega načrta. Drugi tir lahko upa na več virov financiranja. Več …

Začetek konca simboličnih najemnin na Gradu

Na Ljubljanskem gradu še do petka zbirajo ponudbe gostincev za najem Grajske kavarne in Skalne dvorane. Trenutni najemnik, podjetje BID iz skupine Kaval Group, želi še naprej ostati najemnik, čeprav so v javnem zavodu nekajkrat povišali najemnino. Več …

Večmilijonsko naložbo bi lahko povozil vlak

Zemljišče, ki ga je kupila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, da bi tam postavila študentski kampus, bo predvidoma prečkal tivolski lok. V organizaciji trdijo, da so to vedeli že ob nakupu. Več …

Tako blizu, a hkrati tako daleč

Čeprav so le streljaj od Ljubljane, se občanom Dola pri Ljubljani zdi, da zaradi slabega javnega prevoza živijo bogu za hrbtom. Na občini zaradi višjih stroškov o podaljšani liniji LPP ne razmišljajo, država pa verjetno ne bi izdala dovoljenja, ker ščiti koncesionarje. Več …

LPP daljša progo 21 in vrača “staro” osmico

Prebivalcem Četrtne skupnosti Črnuče je le uspelo prepričati občino in podjetje LPP, da so bile decembrske spremembe avtobusnih linij na njihovem območju nedomišljene in v škodo uporabnikov te oblike javnega prometa. Z drugim marcem jim bodo vrnili »staro« linijo številka 8 in podaljšali progo številka 21. Več …

LPP 8 21

Avtobus številka osem spet po starih tirnicah

V četrtni skupnosti Črnuče so si izbojevali, da bo avtobusna proga številka 8 po treh mesecih spet vozila do Brnčičeve ulice v Spodnjih Črnučah. Poleg tega so pri LPP podaljšali še progo 21, ki bo od ponedeljka dalje vozila od Beričevega v občini Dol pri Ljubljani vse do Gameljn. Več …

Železniški nadhod v Črnučah zapreti ali pa popraviti

Približno 30 let star železniški nadhod za pešce na koncu železniške postaje Črnuče, ki povezuje zgornji in spodnji del tega naselja, je tako prerjaven, da so z njega začeli odpadati deli betonskih plošč. Torkove prijave dogodka Policijska postaja Bežigrad sprva ni vzela resno. Na ogled je policista poslala včeraj, in to šele po našem posredovanju. Več …

Železniški nadhod_Črnuče

Letos bi lahko na ljubljanskem smučišču dobro smučali

Smučišče v Guncljah, imenovano Poseka, pozneje pa Alpski poligon Gunclje, ima več kot 70-letno zgodovino. Zadnji dve zimi sameva, čeprav bi lahko ob primerni opremi letos tu dobro smučali. Konec marca lani je zaradi različnih težav odstopil tudi večdesetletni vodja poligona Vili Juvančič. Več …

Težave s pojasnili občinarjev ima tudi četrtna skupnost

Občina je vlogo za gradnjo kanalizacije na območju Litijske ceste in Hrušice umaknila, ker ni pridobila pravice graditi na vseh potrebnih zemljiščih. Čakajo, da jim služnost podeli Agencija za okolje, ki je sicer služnostno pogodbo Vodovodu-Kanalizaciji posredovala že septembra lani. Več …

Zaradi parkirišč nočejo biti še enkrat izigrani

Gradnja poslovno-upravnega centra Zalog v javno-zasebnem partnerstvu (JZP) med MOL in podjetjem Spar je še vedno na mrtvi točki. Z lastniki sosednjega bloka kljub sestankom ni dogovora o parkirnih prostorih. Več …

Kabinet čudes: Dediščina Maksa Fabianija

Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v premožni družini v vasi Kobdilj pri Štanjelu. Po maturi na ljubljanski realki je leta 1883 odšel na Dunaj, kjer je leta 1892 diplomiral iz arhitekture na Tehnični visoki šoli. Prvo službo je nastopil kot asistent na Tehnični visoki šoli v Gradcu, od koder se je že kmalu podal na daljše študijsko potovanje po Grčiji, Mali Aziji in Evropi. Po vrnitvi na Dunaj leta 1894 je najprej dve leti delal v ateljeju znanega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, kjer se je v istem času izobraževal tudi Jože Plečnik. Več …

Župan Gole pozabil omeniti, da bo zaprl pot

Kljub nasprotovanju lastnikov zemljišč Slovenske železnice (SŽ) ne nameravajo znova vzpostaviti prehod čez železniško progo v Slovenski vasi, ki so ga prejšnji mesec ukinili. Kmetje pravijo, da ne morejo več dostopati do svojih kmetijskih površin. Domačini so ogorčeni in pričakujejo, da jim bosta občina in SŽ vzpostavila takšno prometno ureditev, kot je veljala do 23. januarja, šele potem so se pripravljeni pogovarjati o možnih alternativnih rešitvah. Več …

Kranjska uradnica za zadovoljstvo občanov

Kranjski župan Boštjan Trilar se je ob reorganizaciji mestne uprave odločil tudi za poseben urad s posebno uradnico. Njena neposredna, edina in zelo široka naloga bo – zadovoljstvo občanov. Na občini je zaposlenih 126 uradnikov in funkcionarjev, najtežjo nalogo pa ima po novem Barbara Umnik, ki bo svojo novo zadolžitev v praksi začela uresničevati z začetkom prihodnjega meseca. Več …

Podtalnica draži čistilno napravo

»Gradnja centralne čistilne naprave se bo zaradi dodatnih nepredvidenih del podražila,« je sporočila Ines Dvoršak z občine Jesenice, neuradnih informacij, da bi se lahko osem milijonov evrov vredna investicija podražila celo za od 800.000 evrov do enega milijona evrov, pa ni potrdila. Več …

Bohinjske zagate s Triglavskim narodnim parkom

V občini Bohinj, kjer so lani našteli devet odstotkov manj gostov in 12 odstotkov manj nočitev kot leto prej, tudi to pripisujejo razhajanju med potrebami prebivalcev in urejanjem Triglavskega narodnega parka v praksi. Več …

Načrtovanje Vrbinske ceste spet na začetku

Leto in pol po javni obravnavi osnutka prostorskega načrta za novo cesto med Brežicami in Krškim je država odstopila od predlagane trase. V Ljubljani so se odločili, da bo cesta vodila do Brežic po severni strani železniške proge, in ne po južni, kot je bilo načrtovano leta 2013. Več …

Vrbinska cesta

Posek iz mesta pregnal fazane, srne in zajce

Med Novo vasjo in Lavo v neposredni bližini potoka Koprivnica so v zadnjih dneh posekali precej drevja in grmičevja na trasi severne vezne ceste, a občina gradnje ne bo začela kmalu. Domovanja v eni zadnjih divjih zaplat sredi mesta pa so že zapustili srne, zajci in celo par fazanov. Več …

Prelaganje cinkarniške zemlje

V ponedeljek so si po prijavi predstavnika Civilnih iniciativ Celja Borisa Šuštarja policisti ogledali deponijo zemlje za Zgodovinskim arhivom Celje, kamor delavci Nivoja Eka z desnega brega Hudinje ob Stari Cinkarni dovažajo zemljo, ki jo odstranjujejo z brežin. Več …

Celjane je strah, kaj bo s sanacijo okolja

Nekaj več kot tisoč zaposlenih v Cinkarni Celje z vedno večjo zaskrbljenostjo spremlja postopke prodaje državnega deleža podjetja. Predstavnika neodvisnega in svobodnega sindikata sta na torkovi seji mestnega sveta v Celju pozvala svetnike, naj nasprotujejo prodaji cinkarne, saj se delavci bojijo, da bo novi lastnik ohranil samo dobičkonosni program titanovega dioksida, druge pa ukinil in nekaj več kot 500 delavcev postavil na cesto. Več …

Samo za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem pol milijarde

Vprašanje, kako Koroško prometno bolj približati osrednjemu delu države, očitno ostaja vroči kostanj tudi v sedanji vladi. A vsaj za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem že pridobivajo okoljevarstveno soglasje. Več …

Občina dala nadstropje in dobila hišo

Po desetih letih neuspešnih poskusov zamenjave bo občina končno dobila v last opuščeno stavbo nekdanje SDK v središču Raven, ki pa je pet let ne bo smela prodati. V zameno bo državi prepustila drugo nadstropje upravne stavbe na Čečovju. Več …

Občina s podražitvijo razburila kupce parcel

Ravenski občinski svet bo danes na izredni seji sprejemal odlok, ki bo za kupce parcel v bodočem novem naselju hiš Kotlje III občutno podražil komunalni prispevek. Prepričani so, da jih hoče občina izigrati in tako pokriti svoj strošek pri davku na promet z nepremičninami, župan pa pravi, da so jih na morebitno podražitev opozorili pred nakupom. Več …

Geopark Karavanke bo reševal Peco

V Geopark Karavanke, ki ga sestavlja devet avstrijskih in pet slovenskih koroških občin, se bodo kmalu vključile še tri nove, načrtujejo pa tudi lastno bilateralno blagovno znamko in profesionalizacijo čezmejnega občinskega sodelovanja. Geopark bo prevzel odgovornost za ohranjanje turizma na Peci, kjer je prihodnja smučarska sezona spet negotova. Več …

Ptujsko grajsko obzidje se ruši

Dva turista, ki sta danes popoldne uživala ob pogledu na strehe starega mesta, sta bila začudena, ko se je začela grajska razgledna ploščad pod njima posedati. Le malo kasneje je popustila, ker se je ob njej zrušil del grajskega obzidja. Več …

Bovška občina dobila kaninsko krožnokabinsko žičnico

Bovška občina bo od družbe Heta krožnokabinsko žičnico propadlega kaninskega smučišča in restavracijo dobila brezplačno, vendar bo morala pokriti stroške zadnjih dveh let, odkar naprave ne obratujejo, v višini 112.000 evrov. Ponudbo Hypove hčerinske družbe so soglasno potrdili bovški svetniki na izredni seji, občina pa bo morala odšteti 50.000 evrov takoj po podpisu pogodbe. Več …

Bovčani uvajajo plačljivo članstvo v turizmu

Na Bovškem bi turistični ponudniki in drugi, povezani z dejavnostjo, z morebitnim plačljivim članstvom v Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bovec orali ledino turističnih samoprispevkov. Pobuda je, kot kaže, sprejeta pozitivno, zato bo svet zavoda pripravil natančnejši predlog, o katerem bo odločal občni zbor LTO. Več …

Tovornjaki lahko vozijo, za pešce je prenevarno

Od včeraj spet vozijo tudi 30-tonski tovornjaki s soljo iz solin po mostu čez Jernejev kanal. Tako sta dovolila inšpektorica za rudarstvo in rudarski nadzornik. Toda pešci kljub temu še zmeraj ne smejo čez isti most, kar je seveda absurd. To pa zato, ker prepoved gradbene inšpektorice še zmeraj velja. Več …

Občina Koper začela prazniti prostore v dolgoletni uporabi Brecljevega društva

Mestna občina Koper je danes začela prazniti prostore na Gregorčičevi v Kopru, ki jih je več kot dve desetletji uporabljalo Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN). Društvo je sicer po tem, ko je njegov predsednik Marko Brecelj občini vrnil ključe prostorov, našlo začasni prostor drugje, je za STA dejal Brecelj. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt