Charlie Hebdo in izziv za kohezivna mesta

23. 02. 2015

Eddy Adams, Urbactov strokovnjak; prevod in priredba Petra Očkerl

Se leto sploh lahko začne slabše?

Se leto sploh lahko začne slabše? Že od nekdaj nisem maral januarja, tega dolgega, mrzlega in sivega meseca. Edini žarek upanja je misel na nov začetek, na možnost za spremembe, ko obrnemo nov list. Toda januarski dogodki v Parizu so razblinili tudi ta kanček neracionalnega optimizma. Kmalu po dogodku sem bil tam in s kolegi z Urbacta delil osuplost in otopelost ob pretresljivem dogodku. Mesto je bilo srhljivo tiho. Hotel je bil napol prazen in ulice so se zdele precej manj živahne kot običajno. Uslužbenec, ki je preverjal moj potni list, mi je zaupal, da so pri Eurostaru rezervacije upadle za 33%. Obiskovalci se Pariza izogibajo in zdi se, da se celo nekateri Parižani držijo doma.

Kaj sledi?

Kakšne dolgoročne posledice bodo imeli ti dogodki potem, ko se prah poleže? Razplamtela se je debata okrog ostrejših varnostnih ukrepov, ki ogrožajo ravnotežje med potrebo po varnosti in državljanskimi svoboščinami. Po razkritjih o delu NSA mnogo Evropejcev ne želi zavestno dopustiti, da bi oblasti vohljale za vsemi njihovimi aktivnostmi. V večjih evropskih mestih se vse bolj zdi, da so posledice vojne proti terorizmu veliko tveganje za vsakdanje življenje. Vsi se soočamo s temi tveganji. Po zločinu v Parizu so Francozi na ulicah prestolnice in drugod po državi pokazali svojo predanost svobodi govora in demokratičnim načelom. Po bombnih napadih v Londonu se to ni zgodilo, tudi ne po eksploziji v Madridu. Morda se po letih varčevalnih ukrepov in močno razširjenem nezaupanju v institucije razpoloženje ljudi spreminja.

Kdo ima koristi?

Kdo bo imel od tega koristi? Želim si, da bi imeli ti grozoviti dogodki združevalni učinek, cilj teroristov pa je ravno nasproten, namreč, da nas sprejo med seboj. Skrajna desnica vidi v teh dogajanjih priložnost, da zvali krivdo na migrante, kar smo že videli pri organizaciji Zlata zora v Grčiji in napadih na migrante v soseski Tor Sapienza v Rimu. V negotovih časih je neracionalni strah pred »drugimi« pogost, močan je lahko celo v krajih, kjer je migrantov zelo malo – kot kaže primer demonstracij Pegide v Dresdnu. Tisti s sovražnimi nazori dejanja teroristov izrabljajo za grožnje in ustrahovanje manjšin v naših mestih. In vemo, kam lahko to privede, če tega ne ustavimo. V emocionalnih časih, kakršni so sedaj, je pomembno poznati dejstva. Seveda se s tem mediji navadno ne ukvarjajo. Tako so bili prebivalci Birminghama v Veliki Britaniji presenečeni, ko so pred časom slišali, da živijo v »popolnoma islamskem kraju«, kamor »nemuslimani sploh ne zahajajo«. Tako je namreč mesto opisal Steve Emerson, »strokovnjak« Fox News. »Kar opisujete, je slišati kot kalifat,« je še dodal. Resničnost je popolnoma drugačna. Od milijona prebivalcev Birminghama jih je samo 21 % muslimanov. Gotovo gre za eno najbolj kulturno pestrih konurbacij v Veliki Britaniji, vendar to vsekakor ni kalifat! Birmingham ima dolgo tradicijo sprejemanja in integriranja migrantov z vsega sveta. Birminghamčani rutinsko navajajo raznolikost kot eno od prednosti mesta in Emersonovi komentarji so služili kot odličen material za lokalne komike v tednu, ko so bile šale redke.

Revščina in neenakost

Muslimani so med najbolj izključenimi in ranljivimi skupnostmi v Evropi. Po bombardiranjih v Londonu so v Veliki Britaniji ugotovili, da so bili napadalci britanski državljani z urbanih območij na severu Anglije. Odraščali so v depriviranih konurbacijah in niso bili močno navezani na večinsko britansko družbo. Francija se sedaj, po napadu na satirično revijo s strani domačih teroristov iz deprivilegiranih predmestij, sooča s podobno situacijo. Toda posploševanje je vedno nevarno, kot izpostavlja Arun Kundani v svoji odlični knjigi The Muslims are Coming!. Revščina in neenakost nista izgovor, temveč vzrok za odtujenost in jezo. Zaneti lahko iskrico radikalizma, še zlasti, če se nezadovoljnim mladim zdi, da nimajo kaj izgubiti. To je tudi ena od ugotovitev obsežne družbene raziskave po Londonskih protestih leta 2011. Dostop do izobrazbe, priložnosti in zaposlitev z dostojno plačo ter perspektiva so najučinkovitejše orožje proti te vrste sovražni nastrojenosti in družbeni odrinjenosti.

V državah, kot sta velika Britanija in Francija, so mladi muslimani nesorazmerno močno zastopani v zaporih, kar predstavlja bazen za mobilizacijo novih članov radikalnih organizacij. Muslimani predstavljajo 4,7 % prebivalstva v Angliji in Walesu, a kar 14 % tamkajšnje zaporniške populacije. Po poročanju francoskega parlamenta se kar 60 % zapornikov v Franciji izreka za muslimane. Po Evropi se veliko organizacij ukvarja s temi vprašanji, kot je na primer Maslaha, ki na inovativne načine podpira mlade islamske zapornike. Toda odtujevanje in potencialno prelaganje odgovornosti na celo religijsko skupino je širši družbeni problem, za katerega smo odgovorni vsi. Tisti, ki verjamemo, da so raznolikost, strpnost in vzajemno spoštovanje bistvo kohezivnih mest, smo dolžni po svojih močeh nuditi zgled. Če bomo drug drugega sovražili, bodo zmagali teroristi in naša mesta ne bodo več obstajala.

Povezava do originalnega članka

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt