Železnica Kočevje-Grosuplje

Drugi tir bo?

13. 02. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Konec meseca s tirom Divača–Koper zares

Izgradnja drugega tira od Divače do Kopra je postala včeraj predmet najvišje politične obravnave. Koalicijski partnerji so na izrednem sestanku sklenili, da bo Slovenija konec februarja vložila prošnjo za sofinanciranje iz evropskega instrumenta CEF. Kar je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič zagotovil že pred koalicijskim srečanjem, se je potrdilo tudi po zaključku – da bo kot minister naredil vse, da bo projekt pripravljen za prijavo na evropski razpis do konca februarja. Več …

Dosje: Drugi tir

Zbrali smo pregled člankov o poteh in (stran)poteh načrtov gradnji drugega tira. O velikih načrtih je že pred petimi leti govoril tedanji direktor družbe za razvoj infrastrukture DRI Rajko Siročič, ki je drugi tir omenjal že v letu 2019, že prihodnje leto je bila gradnja prestavljena v časovni okvir 2014-2020. Več …

Drugi tir v javnozasebnem partnerstvu pravočasno v Bruselj

Vlada bo storila vse, da bo projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper februarja prijavila na razpis za evropska sredstva. Pri tem intenzivno razmišlja o možnosti javnozasebnega partnerstva, za financiranje s proračunskimi sredstvi pa trenutno ni možnosti, je po koalicijskem vrhu povedal premier Miro Cerar. Več …

Vlada se je lotila zakona o davku na nepremičnine

Čez teden dni se bo začela priprava novega nepremičninskega zakona. Včeraj je vlada ustanovila projektni svet, ki mora pripraviti izhodišča za uvedbo nepremičninskega davka. Več …

V evidencah nepremičnin še vedno zmeda

Če se bo vlada odločila za uvedbo davka na nepremičnine, hkrati pa ne bo ustrezno uredila nepremičninskih evidenc geodetske uprave, ji bo samo na račun slabo ocenjenih zazidljivih zemljišč iz rok spolzelo na milijone evrov. Več …

Zlati kamen: znanih 12 finalistk za razvojno najbolj prodorno občino

V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen že četrto leto poteka izbor razvojno najbolj prodorne občine. Znanih je 12 finalistk, ki prihajajo iz štirih regij. Med njimi so Kranj, Piran, Šempeter-Vrtojba, Ljubljana, Šentrupert, Slovenske Konjice, Velenje, Ljutomer, Murska Sobota in Turnišče, so danes sporočili iz programskega odbora. Več …

Po petih letih še kar brez statusa reprezentativnosti

Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) skoraj pet let po ustanovitvi še vedno ni reprezentativna organizacija, zato ni bilo med podpisniki nedavnega dogovora o višini povprečnine z vlado. V združenju pravijo, da to ni velika ovira, a bodo kljub temu v kratkem poskusili s spremembo zakona. Več …

V enem letu spravili v red le en most

Čeprav je minilo že več kot leto dni, odkar zaradi dotrajanih mostov velja omejitev za promet tovornih vozil na 15 odsekih glavnih prometnic, na ministrstvu za infrastrukturo sploh še nimajo načrta za sanacijo propadajočih objektov. Odgovorni ne izključujejo niti možnosti novih zapor. Več …

Za primestne povezave ni denarja

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da bodo iz študije Railhuc, ki prinaša odgovore, kako za relativno majhen denar primestno železnico spet približati uporabnikom, v aktualni finančni perspektivi izvedli le en ukrep. Več …

Pešci in kolesarji za občino drugorazredni

Zaradi nizkih temperatur je v mestu povsod še precej kupov napluženega snega. Ker že več dni ne sneži in je suho, bi pričakovali, da se bodo komunalni delavci lotili tudi čiščenja javnih površin, uvrščenih v drugo in tretjo »prioriteto«, torej odstranjevanja snega s parkirišč, peska s pločnikov, kolesarskih stez in stranskih ulic. Žal spet čakajo na odjugo in konec zime. Več …

LPP: Prebivalci Spodnjih Črnuč ne dajo osmice

Čeprav so po skrajšanju avtobusne proge številka 8 na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) izvedli nekaj dodatnih ukrepov za izboljšanje povezave s Spodnjimi Črnučami, so ljudje še vedno nezadovoljni, zato podpisujejo peticijo za vnovično podaljšanje proge do Brnčičeve. Več …

Letos osem novih avtobusov

Bolj kot sama starost mestnih avtobusov je pomembno, koliko ti onesnažujejo okolje. Med ljubljanskimi zelenci je še 23 takšnih, ki sodijo v najnižje emisijske razrede in so torej okolju neprijazni. Več …

Z novim zaslonom se bodo ukvarjali inšpektorji

Novi digitalni prikazovalnik reklamnih sporočil, drugi največji v glavnem mestu, ki stoji na koncu Tržaške ceste na robu mestnega središča, ni postavljen v skladu s predpisi in prostorskimi akti, pravijo na občini. Občinski inšpektorji so prijavo odstopili kulturni in gradbeni inšpekciji. Več …

ŠOU LJ: Za kampus bodo študenti odšteli tri milijone evrov

»To je zadnji čas, da si zgradimo svojo utrdbo. Zadeve bodo šle samo še navzdol,« je ob iskanju podpore za finančno konstrukcijo študentskega kampusa dejal direktor ŠOU LJ. Potem ko je direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) Andrej Klasinc lani poleti zbral soglasno podporo za gradnjo študentskega kampusa, je zdaj pod streho tudi njegova – četudi precej nedodelana – finančna konstrukcija. Poslanci študentskega zbora so jo na današnji seji potrdili tako rekoč soglasno, s pičlima dvema glasovoma proti. In to kljub zelo pesimističnim finančnim napovedim za to organizacijo. Več …

Propadajoči kiosk že leta kazi podobo Kodeljevega

Propadajoči in prazen Mercatorjev montažni kiosk za sadje in zelenjavo v križišču Ulice Jana Husa in Povšetove že več let kazi okolico tamkajšnjega mini parka s spomenikom NOB, a to očitno moti le četrtno skupnost Moste in nekaj bližnjih stanovalcev. Kodeljevčan ali nekdo drug iz moščanske četrtne skupnosti je tako 27. septembra na občinski spletni strani oddal pobudo za odstranitev zarjavelega in z grafiti popisanega kioska, ki že dolgo ne služi nobenemu namenu, temveč zgolj kaže na nemarnost njegovih lastnikov oziroma odgovornih iz mestne uprave. Hkrati ga je zanimalo, ali občina načrtuje zasaditev dreves v okolici spomenika. Več …

Občina bo spet zaprosila za manj igralne površine

V ljubljanskih javnih vrtcih je v tem šolskem letu v povprečju 2,42 kvadratnega metra notranje igralne površine na otroka. Občina bo ponovno vložila prošnjo, da ji ministrstvo za izobraževanje da soglasje o manjši notranji površini še za prihodnji dve šolski leti. Več …

Selitev predvidoma maja prihodnje leto

Materinskemu domu, ki trenutno deluje na začasni lokaciji na Celovški cesti, bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidoma maja prihodnje leto omogočilo selitev v povsem nove prostore. Družba Adaptacije-vzdrževanje, ki jo je ministrstvo z javnim razpisom izbralo za izvajalca gradnje, namreč že od konca lanskega leta gradi nov objekt na Jarški cesti. Več …

Nova zima, stari problemi

Zelene zime, kraje infrastrukture, pomanjkanje denarja, nesoglasja zaradi zemljišč in inšpekcijski pregled so smučanje na gunceljski progi ustavili. Čeprav je dobrih šeststo metrov dolgo poseko v Guncljah konec tedna prekrila snežna odeja, letošnjo zimo, četudi bi se sneg na travnati podlagi obdržal, s teptalnikom ne bodo urejali majhnega smučišča, prav tako vlečnica na vrh hriba ne bo prevažala smučarjev. Več …

Župani zahtevajo odpravo ozkega grla v Mednem

Župani Medvod, Železnikov, Škofje Loke, Gorenje vasi – Poljan in Žirov so včeraj ministrstvo za infrastrukturo pozvali, naj z rebalansom državnega proračuna še letos zagotovi denar za montažni most v Mednem. Pričakujejo, da bo prihodnje leto na voljo dovolj sredstev za sanacijo dotrajanega mostu v Mednem. Več …

Izbirajo izvajalca za postavitev mostu v Mednem, a denarja ni

Most v Mednem je eden izmed 17, na katerih zaradi dotrajanosti že eno leto velja omejitev prometa. Do sprejetja rebalansa državnega proračuna ne bo jasno, ali sploh bo denar za obnovo, Direkcija za infrastrukturo (Drsi, do lani se je imenovala Direkcija za ceste) pa kljub temu že izbira izvajalca za postavitev montažnega mostu. Več …

Novomeški Glavni trg si zasluži lepše življenje

Kar šest desetletij novomeško staro mestno jedro ni bilo deležno temeljitejše prenove. Stihijski, čeprav manjši posegi mestu na dolgi rok gotovo niso koristili. Ker pa se občina pripravlja na obnovo dotrajane komunalne infrastrukture na Glavnem trgu, je zdaj po mnenju župana Gregorja Macedonija pravi čas tudi za celovito prenovo »površine« mestnega jedra. Občina pri tem računa na denar iz kohezije, v petih do šestih letih bi lahko po županovi oceni počrpali osem do deset milijonov evrov. Prve faze prenove Glavnega trga bi se morda lahko pričele v prihodnjem letu, zaključka celovite obnove, vključno z ureditvijo prometa skozi mestno jedro, pa prej kot v desetletju najverjetneje ne moremo pričakovati. Več …

Petina Žužemberčanov brez vodovoda

Suhokrajinski vodovod je eden od prioritetnih projektov države, je leta 2007 dejal takratni okoljski minister Janez Podobnik. Toda v osmih letih se je pri 31 milijonov evrov vrednem projektu petih suhokrajinskih občin komaj kaj premaknilo. Občine še vedno čakajo na sofinancersko pogodbo z državo, pri tem računajo na 21 milijonov evrov iz kohezije in 3,7 milijona iz državnega proračuna. Obsežen skupni projekt, katerega nosilka je žužemberška občina, zajema izgradnjo več kot 150 kilometrov vodovoda, petih črpališč, sedmih vodohranov ter obnovo oziroma nadgradnjo enajstih obstoječih objektov. Več …

Bazene hočejo spremeniti v naravno kopališče

Na natečaju izbrani idejni načrt za obnovo Mariborskega otoka bo šel po dobrih šestih letih čakanja v občinskih predalih na izvedbo očitno na smetišče zgodovine. V županstvu Andreja Fištravca so se po naših informacijah navdušili nad drugo rešitvijo; da bi na otoku uredili naravno kopališče. Več …

Mariborski otok

Na soboških mestnih avtobusih vse več potnikov

Avtobusni promet Murska Sobota in soboška mestna občina sta včeraj predstavili še eno razširitev primestnega avtobusnega prometa: odslej bo vsako uro vozil nov avtobus na progi med Bakovci, Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami. Za občane soboške občine bodo vožnje polovično subvencionirane, po mestu pa celo brezplačne. Več …

Milijon evrov bodo morali zavrniti

V občini Ravne se bodo morali v okviru proračuna zadolžiti za dodaten milijon evrov, a kljub temu ne bodo imeli dovolj denarja za zagotovitev svojega deleža pri dveh naložbah, za kateri so že pridobili večinsko evropsko sofinanciranje. Tako se bodo morali odreči že odobrenemu denarju za železarski muzej in obnovo šole – skupaj kar 1,1 milijona evrov. Več …

Koroške odpadke še vedno vozijo v Celje

Aprila bodo minila tri leta, odkar je začel koroški regijski center za ravnanje z odpadki Kocerod poskusno obratovati. Projekt, vreden 18,2 milijona evrov, so v skoraj 77-odstotnem deležu financirali z evropskim denarjem, nekaj so primaknile še država in vseh 12 koroških občin, ki naj bi imele s tem dolgoročno rešeno vprašanje ravnanja, odlaganja in sortiranja odpadkov. A tudi po skoraj treh letih objekt še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Več …

Sanje so lesni center, nujnost pa zaprtje Počka

Z novim postojnskim županom Igorjem Marentičem smo se pogovarjali o nedorečenih zadevah – od Počka do Kaliča -, zanimalo pa nas je še, v katero smer obrača krmilo razvoja občine. Od idej mladih, ki želijo sodelovati, ga včasih glava boli, pravi. Več …

Promet skozi Markovec predvidoma maja

CPG Nova Gorica se bo po današnjem podpisu pogodbe z Darsom predvidoma prihodnji ponedeljek lotil dokončanja del na trasi hitre ceste Koper-Izola. Rok za dokončanje je 90 dni od začetka del. Promet naj bi tako stekel sredi maja. Skupna vrednost investicije v predor Markovec in hitro cesto je okoli 157 milijonov evrov. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt