Prometna strategija

Kaj obeta nova prometna strategija?

09. 01. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Prometna strategija: veliko problemov, nič denarja

Učinkovitost gospodarstva je odvisna od stanja prometne infrastrukture, je posvet o ključnih vprašanjih razvoja infrastrukture uvedel predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Župani pa ga sklenili z ugotovitvijo, da gospodarstvo ob razpadajočih državnih cestah propada. Več …

Javni promet, tiri in realne ceste

S prometno strategijo so po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča identificirani slovenski prometni problemi, z operativnim načrtom o njenem izvajanju pa bo država do sredine prihodnjega leta opredelila prioritete. Potem bo vse odvisno od denarja. Več …

Strategija z napako: nekatere ceste so pač nujne

Po izgradnji avtocestnega omrežja so bile naložbe v cestno in železniško infrastrukturo skoraj ustavljene, regijam ob tretji razvojni osi grozi gospodarski kolaps, je bil v uvodni razpravi o državni prometni strategiji črnogled predsednik Državnega sveta Mitja Brvar. Več …

Nadaljevanje gradnje avtocest

Brez krovnega poroštvenega zakona, ki bi omogočil refinanciranje obveznosti državne avtocestne družbe, jih le-ta najkasneje čez leto in dan ne bo mogel servisirati, je v državnem svetu napovedal član poslovodstva Darsa Franc Skok. Več …

Dragonja: Infrastrukturo bo gradila država

Nič od za slovenske infrastrukturne projekte namenjenega evropskega denarja ne bo propadlo, je ob koncu okrogle mize po predstavitvi predloga financiranja prometne infrastrukture, kljub skepsi večine udeležencev, zagotovil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Grebenšek. Več …

Občine dobile premalo denarja

Občine vsak teden dobijo akontacijo dohodnine za pokrivanje primerne porabe, ki je izračunana na podlagi veljavne povprečnine in se letos pokriva iz naslova pobrane dohodnine v letu 2013. Ker je bilo te dohodnine premalo, bi morala država poskrbeti za finančno izravnavo. Ker pa ta ni predvidena v še veljavnem proračunu za 2015, finančno ministrstvo preprosto ni izplačalo občinam toliko denarja, kot so ga pričakovale. V preteklih letih finančna izravnava ni bila potrebna, zato je načrtovalci proračuna očitno niso vnesli v proračun za letos. Več …

Zelena luč za razvoj podeželja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tik pred božično-novoletnimi prazniki iz evropske komisije prejelo elektronsko sporočilo, s katerim jih seznanjajo, da ni več zadržkov za potrditev slovenskega programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014–2020. Več …

»Država želi z gradovi v njeni lasti okrepiti kulturni turizem«

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar se je danes mudila v Občini Krško, kjer si je na pobudo občine ogledala gradova Rajhenburg in Šrajbarski turn ter v sosednji občini Kostanjevica na Krki še Galerijo Božidarja Jakca. Dejala je, da ministrstvo želi, da bi gradovi v državni lasti postali prepoznavne zgodovinsko-turistične znamenitosti. Več …

Železniški abonenti na spletu

Od letošnjega božiča, 25. decembra, bo mogfoče železniške tedenske, mesečne, polletne ali letne vozovnice podaljševati na spletu. Prvič pa bo treba po brezstično čip kartico seveda še vedno na železniško postajo. Pri podaljševanju abonentskih vozovnic železničarji opozarjajo, da je vozovnico treba podaljšati pravočasno, dva dni pred vožnjo. Še vedno bosta podaljšanje in potrditev možna na železniških postajajah, ki so naštete na spletni strani SŽ. (Cenejše) abonentske vozovnice sicer uporablja dobra polovica rednih potnikov, dijakov, študentov ali zaposlenih. Več …

V znamenju temeljitih prenov

Stanovanjska problematika, gradbena dovoljenja, tožbe komisije EU, predvsem pa protipoplavna zaščita bodo letos osrednje teme ministrstva za okolje in prostor. Kaže, da bo ena prvih večjih nalog ministrstva za okolje in prostor v novem letu priprava novega nacionalnega stanovanjskega programa, ki ga čakamo že od leta 2009, ko se je iztekel stari. Ministrstvo želi ta mesec ponovno odpreti razpravo o osnutku programa, ki ga je pripravila še vlada Alenke Bratušek, ga februarja dopolniti s predlogi, predvidoma sredi aprila naj bi bile nove prioritete na stanovanjskem področju pripravljene tudi za sprejem na vladi. Več …

Izguba neba, spanca in denarja

Starejše generacije se še spominjajo, kako je bilo v središču Ljubljane mogoče opazovati Rimsko cesto, ki je danes vidna le še prebivalcem odročnejših krajev na Pohorju ali pod Triglavom. Slovenija je v zadnjih dvajsetih letih postala druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropi. Več …

Četrtina Evropejcev izpostavljenih škodljivemu hrupu prometa

Več kot 125 milijonov Evropejcev trpi zaradi prekomernega hrupa, ki ga povzroča promet. To povzroča celo vrsto zdravstvenih težav, ugotavlja v novem poročilu Hrup v Evropi 2014 Evropska okoljska agencija (EEA). Več …

Državne ceste upravljajo brez denarja

Na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC), ki se spopada s kroničnim pomanjkanjem denarja, pravijo, da bi za celovito sanacijo plazov in usadov ter brežin ob državnih cestah potrebovali skoraj 160 milijonov evrov, a jih nimajo. Vodstvo metliške občine opozarja, da poškodovane državne ceste že resno ogrožajo varen promet. Več …

V Sloveniji prvič merili kot virus majhne delce

Področje ultrafinih delcev, ki so razpršeni v zraku in lahko povzročijo različne zdravstvene težave, je še precej neraziskano. Tudi rezultati projekta URIFEG, v okviru katerega so strokovnjaki v petih evropskih mestih tri leta merili ultrafine delce, niso dali natančnega odgovora na vprašanje, v kakšni meri dejansko vplivajo na smrtnost in obolevnost ljudi. Biokemik Matevž Gobec iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je vodil slovenski del raziskave, je povedal, da je bilo peti dan po občutnem povečanju ultrafinih delcev v zraku tako v Ljubljani kot tudi v nemškem Augsburu ter Dresdnu, češki Pragi in švedskem Stockholmu zaznati približno dva odstotka več sprejetih ljudi na bolnišnišno zdravljenje in prav toliko več smrti, ki so jih povzročile respiratorne bolezni. Več …

Ob vpadnicah se ni priporočljivo zadrževati

Čeprav se stanje onesnaženosti zraka v glavnem mestu izboljšuje in vse meritve po besedah vodje občinskega oddelka za okolje Nataše Jazbinšek Sršen kažejo trend upadanja onesnaženosti, so podrobnejše meritve, katerih rezultate so zbrali v publikaciji Onesnaženost zraka v Ljubljani, pokazale, da je stanje še daleč od idealnega. Več …

Saje prometa in peči končajo tudi v možganih

»Če se vozite s kolesom ob eni od prometnih vpadnic, vdihnete toliko delcev kot voznik avtomobila na njej, če avtomobil seveda nima dobrih filtrov,« pravi Griša Močnik, direktor Aerosola. V Ljubljani je onesnaženje največje ob obvoznici, ob vpadnicah in cestnih koridorjih. Več …

Preventiva, nadzor in predvsem premik v glavi

Ko so v državi bolj ali manj vsi statistični kazalniki še vedno obrnjeni navzdol, je spodbudna novica, da so se razmere na vsaj enem pomembnem področju izboljšale. Minulo leto je bilo na področju cestnega prometa eno najvarnejših v zadnjih 50 letih. A vzrokov za pretirano veselje še ni. Več …

Vztrajne kolesarje je v središču Ljubljane pogrel čaj

Če je zapora Slovenske ceste danes zjutraj marsikoga neprijetno presenetila, je kolesarje v križišču Dunajske in Tivolske pričakalo bolj prijetno presenečenje. Člani Ljubljanske kolesarske mreže so vse, ki kljub mrazu vztrajajo na kolesu, pogostili s toplim čajem. Razdelili so ga okoli 150 skodelic, glavni namen akcije pa je bil po besedah Luke Gabrščka, v. d. predsednika mreže, promocija kolesarjenja in spodbujanje tistih, ki kolo uporabljajo tudi pozimi. Več …

12 kolesarskih pasti v prestolnici

Ljubljana ni kolesarjem prijazno mesto. Poleg neprijazne zakonodaje in nizke ravni prometne kulture, predvsem med vozniki, je prestolnica polna problematičnih točk. Z nekaj takšnimi pastmi, ki jih je zbrala Ljubljanska kolesarska mreža, smo seznanili Mestno občino Ljubljana in jih vprašali, kakšne rešitve ponujajo. Več …

Kolesarske pasti_Ljubljana

Za prenovo Slovenske namesto treh verjetno osem mesecev

Popolna zapora Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo je v današnji jutranji in popoldanski prometni konici znova dodobra podaljšala potovalni čas v okolici središča mesta. O tem, kako bo obnova potekala, so danes na občini molčali, smo pa na KPL izvedeli, da je zapora predvidena vse do konca maja. Več …

Če okrepimo pešca, pridobijo vsi

Po enomesečnem premoru se bo v teh dneh prenova Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto nadaljevala in še v tem letu naj bi ta nekdaj pomembna prometna žila dobila povsem novo podobo. Toda težje kot na drevored, gostinske vrtove in klopi se bodo občani verjetno privadili na nova pravila v tem prostoru. To bo namreč prvi slovenski primer skupnega prometnega prostora, ki ga v tujini poznajo kot shared space, in ta odpravlja klasična pravila, ki jih zapovedujejo prometni znaki, talne označbe in semaforji. Prav tako ukinja različne nivoje, ločene pasove in zahteva, da vsi udeleženci souporabljajo vso površino. Prednost pripada šibkejšim, zanjo pa se pešci, kolesarji in vozniki pogajajo z očesnim stikom. Več …

Slovenska cesta: Prometna ureditev za zdaj skrivnost

Polletna zamuda pri obnovi osrednjega dela Slovenske ceste in posledično prav toliko dolga ohromitev javnega potniškega prometa v središču mesta pa tudi zmeda s prihodnjo prometno ureditvijo dajejo slutiti, da odgovorni ne vedo natančno, kakšno središče mesta bi pravzaprav radi. Več …

Prenova Slovenske

Zaradi nadaljevanja prenove bo Slovenska cesta zaprta

Na Slovenski cesti na odseku med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico bodo ta teden znova zabrneli gradbeni stroji in kmalu bodo, kolikor bodo vremenske razmere dopuščale, arheologi začeli iskanje sledi iz preteklosti še na preostalem delu. Nadaljevanje odmevne prenove pa hkrati pomeni popolno zaporo za ves avtomobilski promet, tudi za avtobuse ljubljanskega potniškega prometa. Ti bodo po enomesečnemu premoru svoje trase ponovno spremenili tako, da bodo vozili po obvozu. Več …

Pečečnik in Plečnik: Družbeniki bodo nadaljevali z izvedbo 200 milijonov evrov težkega projekta

Družbeniki Bežigrajskega športnega parka (BŠP) so na današnji skupščini soglasno potrdili podaljšanje družbene pogodbe za izvedbo projekta, je za STA potrdil Joc Pečečnik, lastnik ene od družb v projektu. Dodal je, da ostajajo pri prvotnih načrtih in nespremenjeno delujejo naprej ter čakajo, da ministrstvo za okolje obravnava njihovo pritožbo. Več …

Kolizej: Kulturi bi namenili zgolj minimum

Najnovejši načrti o novogradnji na mestu nekdanjega Kolizeja potrjujejo, da namerava poslovnež Jože Anderlič kulturi nameniti najmanjši možni prostor, čeprav se je sprva bahal, da bi prestolnico rad okrepil z novo koncertno operno dvorano. Več …

Poleg stadiona še tri igrišča

Predlog letnega programa športa za leto 2015 kaže, da bo Mestna občina Ljubljana športu namenila kar 5,8 milijona evrov več denarja kot v letu, od katerega smo se ravnokar poslovili. Za naložbe, vzdrževanje in obratovanje športnih objektov bo občina od skupno 17,5 milijona evrov porabila 9,8 milijona, s preostankom denarja pa bo sofinancirala športne klube in društva, ki izvajajo letni program športa. Več …

Športni park Stožice

Po več kot šestih letih od podpisa pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med Ljubljano in Grepom je bilanca stožiškega projekta klavrna: javni in zasebni del sta nedokončana, podizvajalci so ostali brez plačil, policisti pa razvijajo klobčič sumov kaznivih dejanj. Več …

Partnerstvo Celovška: Skeptični arhitekti čakajo na razplet tožbe

Po treh letih od urbanističnega natečaja za Partnerstvo Celovška so natečajniki prejeli slabih 70 odstotkov obljubljenih izplačil. Čeprav naj bi natečajniki pristali na nižje zneske, je bila tudi poravnava neuspešna. Več …

Premik pri gradbeni jami na Bavarskem dvoru

V gradbeni jami na Bavarskem dvoru bi se dela lahko začela izvajati že ta mesec. Potem ko je Izet Rastoder konec preteklega leta poravnal kupnino za zemljišče, ki ga je stečajni upravitelj prodajal v okviru stečaja družbe S1, je njegova družba Rastoder, d. o. o., na ljubljansko upravno enoto dala vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. Več …

Lahko projekt garažne hiše Kozolec II reši le še MOL?

Garažno-parkirna hiša Kozolec II bi morala biti po prvotnem načrtu postavljena do julija, vendar je Gradis G zaradi neplačanih, a že izvedenih del februarja ustavil gradnjo. Partnerja v javno-zasebnem partnerstvu, to sta ZIL Inženiring in občina, sta doslej že večkrat obljubila nadaljevanje del, zgodilo pa se ni nič. Več …

Švicarijo bodo obnavljali brez evropskega denarja

Za obnovo propadajoče Švicarije nad Tivolskim gradom občini ni uspelo pridobiti zaprošenih dveh evropskih milijonov na javnem razpisu za sofinanciranje projektov programa norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 in programa finančnega mehanizma EGP za isto obdobje. Več …

Slepi samostojno na sprehod v Tivoli morda letos

Kljub nekajletni zamudi je glavno mesto lani naredilo velik napredek pri urejanju talnega taktilnega vodilnega sistema (TTVS) za slepe. Vendar pa teh oznak marsikje slepi še ne morejo uporabljati, ker niso dokončane ali pa so še vedno preblizu postavljeni stoli in mize lokalov. Več …

Dvorano Cerar-Pegan-Petkovšek bo gradil novomeški CGP

Tik pred iztekom leta je vendarle odpravljena še zadnja ovira pred začetkom gradnje dolgo načrtovane in obljubljene gimnastične dvorane Cerar-Pegan-Petkovšek, ki bo na območju Športnega parka Svoboda ob Koprski ulici na Viču. Več …

Gimnastična dvorana Cerar Pegan Petkovšek_Ljubljana

Nova najemna stanovanja za starostnike v Ljubljani

Stanovanjski sklad RS (SSRS) je uspešno zaključil elektronsko javno dražbo za prodajo večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanju v Zelenem gaju na Brdu v Ljubljani. Prodal je celoten objekt s 30 oskrbovanimi stanovanji s pripadajočimi 31 parkirnimi mesti na naslovu Ulica Angele Vode 25. Objekt je kupil institucionalni investitor, prodajna cena je znašala 3,09 milijona evrov z vključenim 9,5-odstotnim davkom na dodano vrednost. Več …

Stanovanjska problematika: Hotel mama je le izhod v krizi

Skoraj dve tretjini mladih v Sloveniji živita pri starših tudi zato, ker si visokih najemnin ali nakupa stanovanja ne morejo privoščiti. Slovenski študenti arhitekture so se zato intenzivno in zelo konkretno lotili alternativnih oblik bivanja. Več …

V Ljubljani decembra dober obisk

Prve ocene za mesec december kažejo, da bo Ljubljana zabeležila več turističnih nočitev kot v zadnjem mesecu lani. Prireditve na prostem so zelo dobro obiskane, hoteli pa bodo ob silvestrovem v povprečju več kot 85-odstotno zasedeni, je za STA pojasnila v. d. direktorice zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek. Pozitivne so tudi prve ocene za 2014. Več …

Fužine so nastale v času sosesk

Čeprav so se prve ideje o poselitvi Fužin pojavile kmalu po drugi svetovni vojni, v obdobju, ki ga je zaznamovala hitra industrializacija in urbanizacija Slovenije, se to ni zgodilo vse do konca osemdesetih. Več …

Dvosedežnica Šimnovec kot nova

Kamniški občinski svetniki so kljub pomislekom znova privolili v nov, tokrat 311.000 evrov vreden proračunski vložek v razvoj Velike planine, ki brez strategije razvoja spominja predvsem na jamo brez dna. »Ne moremo v nedogled ponavljati istih napak in vedno znova pričakovati boljših rezultatov,« je razmišljanje več kamniških svetnikov ob novem proračunskem vložku v razvoj Velike planine ponazoril z Einsteinovo mislijo svetnik Matej Tonin. Več …

Protihrupne ograje: Živeti morajo v zatesnjenih hišah

Približno sto stanovalcev, ki živijo v bližini avtocestnega odseka Kranj vzhod–Kranj zahod, že dobrih 14 let, odkar je bila leta 2000 dograjena avtocesta, neprestano boli glava – protihrupne ograje v obliki kozolcev namreč svoje funkcije ne opravljajo, odgovorni pa njihovih tegob ne rešijo. Več …

Blejski turizem potrebuje nov zagon

Na Bledu bodo predvidoma februarja med sedmimi kandidati izbrali, kdo bo lokalno turistično organizacijo vodil prihodnja štiri leta in dal blejskemu turizmu nov zagon. Za nov mandat se poteguje tudi dosedanja direktorica Eva Štravs Podlogar. Več …

Jeseniška železniška postaja premrzla in prevelika

Jeseniška železniška postaja je za današnje potrebe prevelika. Dotrajan in energijsko potraten objekt sredi mesta zaradi velikih stroškov obratovanja in vzdrževanja ni zanimiv za najemnike. Lastnica postaje je država, ki denarja – okoli dva milijona evrov – za temeljito prenovo nima. Več …

Za merjenje onesnaženja v Mariboru zmanjkalo denarja

Zaradi luknje v proračunu občina Maribor odpravlja financiranje monitoringov zraka in vode. To pomeni, da meščani ne bodo več obveščeni o onesnaženosti zraka s trdimi delci pozimi in povišanem ozonu poleti, pa tudi nadzor podtalnice in vodotokov bo močno okleščen. Več …

Ameriška univerza razburja mestne svetnike

Famozna ameriška univerza, ki jo namerava zgraditi kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout, vendar za zdaj o njej ni ne duha ne sluha, je postala vroča politična tema v mestu. Sveže sprejeti in za nekatere sporni prostorski akt arabskemu poslovnežu omogoča pocenitev gradnje. Več …

Ko delitelj državne pomoči denar nameni sebi

Ni novo spoznanje, da se (državno) pomoč najraje razdeli tistim, ki so najbliže koritu. Novost pa je manever, ki ga je izpeljala Mariborska razvojna agencija. Skoraj 630.000 evrov, ki bi jih lahko razdelila za »spodbujanje podjetniškega potenciala«, bo raje porabila za aktiviranje lastnega projekta, ki ga je doslej udejanjala skorajda v tajnosti. Več …

Razvojna agencija in ministrstvo z roko v roki

Z veliko besedne telovadbe je ministrstvo za gospodarski razvoj argumentiralo odločitev Mariborske razvojne agencije (MRA), da državne pomoči za revitalizacijo podjetniškega okolja ne bo razdelila med obstoječe deležnike, temveč bo s tem denarjem raje financirala lasten projekt. Več …

Projekt Skupaj še tesneje povezal obe Radgoni

Z otvoritvijo na novo urejenega območja ob Muri pri vhodu v Gornjo Radgono iz avstrijske smeri se je končal dobra tri leta trajajoč in dobra dva milijona evrov vreden projekt skupnega urbanega in krajinskega prostorskega razvoja obrežij reke Mure v obeh Radgonah. A s tem sodelovanja obeh mest še zdaleč ni konec, zatrjujeta župana. Več …

Družina Meinl spet bliže gradu in zemljiščem

Po uspešni pritožbi potomcev Juliusa Meinla bo morala UE Gornja Radgona ponovno odločati o denacionalizacijski zadevi Meinl. Če bo tokrat vrnila 236 ha zemljišč, bo ministrstvo za kulturo verjetno vrnilo tudi spomeniško zaščiten Meinlov grad, ki je sicer leta 2000 dobil novega lastnika, a po ne povsem zakoniti poti. Toda za lastništvo gradu v naravi ni pretiranega zanimanja. Več …

Grad Meinl

Rakuschev mlin zmleli, namesto da bi opeko prodali

Gradbeni inšpektor je na lokaciji Rakuschevega mlina v ponedeljek ugotovil, da je Mestna občina Celje (MOC) izvršila njegovo odločbo z 11. novembra, da mora pogoreli mlin porušiti. Kje so pa ruševine? Ugotovili smo, da jih je Remont, ki je mlin porušil, vgradil kot zasipni material za dom krajanov, ki ga kot podizvajalec podjetja NGD za MOC gradi v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Arhitekturna stroka je znova zgrožena. Več …

Zaradi zidu Špici grozijo še hujše poplave

Celjski župan Bojan Šrot je pojasnil, da naselja nad sotočjem Savinje in Ložnice zdaj ne morejo varovati pred poplavami. »Država ne izvaja aktivnosti za suhi zadrževalnik v Levcu, posledice pa so lahko slabe za Celje in zelo hude za Špico,« je dejal. Prebivalci s Špice zato začasno predlagajo vzpostavitev prejšnjega stanja. Več …

Zid_Špica

Novi načrti za šaleška jezera

Velenjski župan Bojan Kontič je imenoval in bo sam tudi vodil strateški svet, ki se bo ukvarjal z razvojnim projektom Jezera v Šaleški dolini. V dolini so tri velika jezera, Škalsko, Velenjsko in Družmirsko, vsa pa so nastala na območju ugreznin opuščenega eksploatacijskega polja Premogovnika Velenje. Več …

Šaleška jezera

V Velenju več za socialo, nekaj za Golte

Velenje letos ne bo zmanjševalo sredstev za socialne programe. Zgolj za javno kuhinjo Velenje bodo letos namenili dodatnih 50 tisoč evrov. Velenjska občina pričakuje 43 milijonov evrov prihodkov in 43,2 milijona evrov odhodkov, ob tem pa zadolževanja ne bo povečevala. Mesto se bo letos zadolžilo za 1,3 milijona evrov, a bo prav toliko dolga tudi odplačalo. Več …

Promenado najedajo rolkarji in vreme

Le štiri mesece po odprtju velenjske Promenade, prenovljenega dela samo pešcem namenjenega središča mesta, so z Mestne občine Velenje sporočili, da se bodo morali spomladi že lotiti popravil. S Promenado, ki sprva ni bila všeč niti nekaterim urbanistom, občani pa se nanjo še privajajo, so same težave. Več …

Promenada2_Velenje

Prevalje ob denar za naložbe

Na Prevaljah je že vse pripravljeno za največjo letošnjo naložbo, dobrih šest milijonov evrov vredno čistilno napravo, ki naj bi jo končali v treh letih. Drugi občinski načrti so še negotovi, ker jim je po besedah župana Matica Tasiča država zmanjšala povprečnino in onemogočila investicije. Več …

Muzej stare železarne bodo obnovili

Občina Ravne se je lani prijavila na tretji javni razpis v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 in bila pri tem tudi uspešna. Decembra so z ministrstvom za kulturo že podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove in ureditve muzeja stare železarne. Za projekt, vreden dobrih 1,3 milijona evrov, jim je uspelo pridobiti dobri dve tretjini denarja oziroma dobrih 925.000 evrov, preostalo bo prispevala občina. Več …

Stara železarna_Ravne

Čistilne naprave v Posočju bi bile stran vržen denar

S spremembo programa čiščenja odpadnih voda bi lahko samo v tolminski občini prihranili približno 16 milijonov evrov. To pomeni, da ne bi za vsako odročno vas gradili majhne čistilne naprave, temveč bi se zadovoljili s prekatnimi greznicami. Pravilno grajene namreč opravljajo delo celo boljše kakor večji objekti, je pokazala študija ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Več …

Vlak prebil italijanski železniški »Kitajski zid«

Dobra novoletna novica, da naj bi začeli voziti vlaki med Ljubljano in Trstom, se včeraj ni izkazala za povsem dobro. Vozijo samo na kratki razdalji približno petih kilometrov med Sežano in Opčinami. Med Ljubljano in Trstom bi lahko vozili že v začetku aprila, je včeraj napovedal generalni direktor SŽ Dušan Mes. Toda železniški vozel med Slovenijo in Italijo je veliko bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. Več …

Z logističnim holdingom do drugega tira

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič namerava še ta mesec sestaviti finančno konstrukcijo za drugi tir med Divačo in Koprom. Predlaga ustanovitev logističnega holdinga Slovenskih železnic (SŽ) in Luke Koper, saj bi ta namesto državnega proračuna lahko najel posojilo ali izdal obveznice. Več …

Ekonomista Groznik in Damijan o financiranju II. tira

Profesorja ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Groznik in Jože Damijan predstavljata predlog institucionalne ureditve financiranja prometne infrastrukture – s posebnim ozirom na pristaniško in železniško infrastrukturo in predvsem drugi tir proge med Divačo in Koprom. Več …

Dosje: Drugi tir

Zbrali smo pregled člankov o poteh in (stran)poteh načrtov gradnje Drugega tira. O velikih načrtih je že pred petimi leti govoril tedanji direktor družbe za razvoj infrastrukture DRI Rajko Siročič, ki je Drugi tir omenjal že v letu 2019, že prihodnje leto je bila gradnja prestavljena v časovni okvir 2014-2020. Več …

Pokrajinski muzej Koper za osem mesecev zapira vrata

Pokrajinski muzej Koper je na silvestrovo organiziral zadnje vodenje za skupine, preden so ga z novim letom zaradi obnovitvenih del zaprli za predvidoma osem mesecev. »To bo največja prenova po 32 letih, in to s pomočjo evropskih in občinskih sredstev. Preseliti bomo morali celotno zbirko iz osrednje muzejske palače, razstavni prostori v drugih delih mesta pa bodo odprti,« pravi direktor Luka Juri. Več …

Župana o začasnem financiranju Ankarana in Kopra

Župana Kopra in Ankarana, Boris Popovič in Gregor Strmčnik, sta danes podpisala sklep o začasnem financiranju obeh občin v prvem trimesečju leta 2015, kar pomeni, da bosta občini lahko nemoteno delovali v prvem trimesečju novega leta in da bo s prvim januarjem tudi uradno začela poslovati občina Ankaran. V njej bo poleg župana za določen čas enega leta projektno zaposlenih pet delavcev. Več …

Krajani zahtevajo odstranitev bazne postaje

»Podpisniki peticije iz Glema, Boršta in Laborja, vseh nas je 123, ugotavljamo, da gre za skrajno neprimerno in neodgovorno dejanje, ki je škodljivo do krajanov in naše kulturne dediščine. Bazno postajo so postavili brez soglasja krajanov in zato zahtevamo njeno odstranitev,« pravi Oras Jerman, eden izmed podpisnikov peticije za odstranitev mobilne bazne postaje. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

vsi hodimo IPoP naslovka2

Posvet Vsi hodimo

Četrtek, 24. avgust 2017 od 9. do 14. ure v Knjižnici Mirana Jarca, Rozmanova ulica 28, Novo mesto

Hoje je najbolj univerzalna oblika gibanja. Hoja je nepogrešljiva v prizadevanju za javno zdravje, za varstvo okolja, za trajnostno mobilnost ter osvetlitvi pomena univerzalne dostopnosti in enakih možnosti pri rabi prostora.

Na posvetovanju bodo predstavniki državnih in občinskih strokovnih služb, občin, šol in civilno družbeni organizacij s primeri iz prakse pokazali, kako potekajo načrtovanje, preverjanje in organizacija pogojev za hojo v Sloveniji. Slišali bomo, kako posamezen projektne izkušnje dokazujejo, da je možno s kombinacijo organizacijskih in fizičnih ukrepov pomembno izboljšati pogoje za hojo otrok v šolo ter tudi za bolj univerzalno uporabnost javnega prostora in večjo vključenost funkcionalno oviranih v vsakdanjo rabo javnega prostora.

Dogodek je namenjen vsem, ki jih zanima uveljavljanje hoje v praksi, zlasti predstavnikom državnih in občinskih strokovnih služb, šol in nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, okolja in urejanja prostora ter posebej tudi akterjev s področja različnih oblik funkcionalne oviranosti.

Posvet bo potekal v četrtek, 24. avgusta 2017 med 9. in 14. uro v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova ulica 28.
Organizator dogodka je IPoP – Inštitut za politike prostora. Izvedbo dogodka omogočata Eko sklad in Mreža za prostor.

Posvet je brezplačen, prijava je obvezna preko obrazca (povezava).

PROGRAM

Več dogodkov
Napovednik Trajekt