Ukrepi za boljšo zaposljivost mladih – švedski primer

26. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako se spopasti z nizko zaposlenostjo in slabo zaposljivostjo mladih? Pogosto slišimo, da je treba izobraževanje in veščine uskladiti s potrebami na trgu dela. Govora je o tem, da je treba mlade usmerjati na naravoslovna in tehnična področja. Kako?
Veliko Urbactovih projektov se neposredno ali posredno ukvarja z zaposlovanjem mladih. V švedskem mestu Gävle, ki je eden od partnerjev v omrežju ESIMeC, so zato razvili vrsto programov.

Gävle je srednje veliko švedsko mesto s 95.000 prebivalci, ki leži 160 km severno od Stockholma. Čeprav gre za univerzitetno mesto z 12.000 študenti, je delež prebivalcev, ki končajo šolanje in nadaljujejo izobraževanje na visokošolski stopnji, veliko nižji od švedskega povprečja. Tradicionalno so se mladi namreč zaposlovali v lokalni papirniški industriji, za kar niso potrebovali posebnih kvalifikacij in so se lahko zaposlili takoj po koncu šolanja. Razmere so se medtem močno spremenile, zato so na mestni upravi prepričani, da je visoko kvalificirana delovna sila odločilna za gospodarsko vzdržnost in rast Gävleja. Mestna vizija do leta 2025 tako »Veščine, inovacije in podjetništvo« izpostavlja kot eno od ključnih tem. Uresničujejo jo s celo paleto različnih ukrepov, tri od njih predstavljamo tukaj.

TENUM – Tehnologija, podjetništvo, naravoslovne znanosti, izobraževanje na prostem in matematika

Namen tega programa je vzbuditi zanimanje za naravoslovje in tehniko med učenci različnih starosti, začenši z najmlajšimi. V njem sodelujejo učitelji, učenci pa tudi delodajalci. Šole in vrtci lahko uporabijo več kot 400 pripomočkov (modelov, orodij, materialov itd.), ki pomagajo otrokom že pri treh letih razumeti osnovne znanstvene koncepte. Starejši učenci, stari okrog 15 let, lahko 3–4 dni spremljajo inženirje na njihovih delovnih mestih ter tako dobijo resničen vpogled v svet dela.

Učenje podjetništva

V okviru tega programa so učitelje izobrazili za učenje podjetništva, iz česar se je razvil mentorski program. V njem sodelujejo učenci in poslovneži, ki se srečujejo na rednih srečanjih in so tudi sicer v stikih, npr. preko socialnih omrežij. Učenci dobijo nalogo, ki jo razrešujejo pod nadzorom mentorja, rešitve pa nato predstavijo na letni razstavi. Program je močno vplival na motivacijo in osebno odgovornost učencev, zlasti med dečki.

Nacionalni program za mlade podjetnike

Zadnjih osem let imajo mladi med 16 in 19 letom v Gävleju možnost, da razvijejo storitev ali produkt in ustanovijo svoje podjetje. Skupine 2–4 mladih ustanovijo in 12 mesecev vodijo pravo podjetje. Svoj poslovni načrt, produkt in rezultate predstavijo na letnem sejmu mladih podjetnikov. V šolskem letu 2010/2011 je v tem programu sodelovalo 1200 mladih in nekatera podjetja so se obdržala tudi po koncu programa.

Zgodba o švedskem mestu Gävle je predstavljena v Urbactovi publikaciji More Jobs: Better Cities – A Framework for City Action on Jobs, ki je dostopna tudi v obliki e-knjige. Vabljeni k branju!

urbact_capitalisation-jobs

Publikacija More Jobs: Better Cities – A Framework for City Action on Jobs in druge publikacije iz serije Cities of Tomorrow: Action Today v obliki e-knjige.

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt