Ukrepi za boljšo zaposljivost mladih – švedski primer

26. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako se spopasti z nizko zaposlenostjo in slabo zaposljivostjo mladih? Pogosto slišimo, da je treba izobraževanje in veščine uskladiti s potrebami na trgu dela. Govora je o tem, da je treba mlade usmerjati na naravoslovna in tehnična področja. Kako?
Veliko Urbactovih projektov se neposredno ali posredno ukvarja z zaposlovanjem mladih. V švedskem mestu Gävle, ki je eden od partnerjev v omrežju ESIMeC, so zato razvili vrsto programov.

Gävle je srednje veliko švedsko mesto s 95.000 prebivalci, ki leži 160 km severno od Stockholma. Čeprav gre za univerzitetno mesto z 12.000 študenti, je delež prebivalcev, ki končajo šolanje in nadaljujejo izobraževanje na visokošolski stopnji, veliko nižji od švedskega povprečja. Tradicionalno so se mladi namreč zaposlovali v lokalni papirniški industriji, za kar niso potrebovali posebnih kvalifikacij in so se lahko zaposlili takoj po koncu šolanja. Razmere so se medtem močno spremenile, zato so na mestni upravi prepričani, da je visoko kvalificirana delovna sila odločilna za gospodarsko vzdržnost in rast Gävleja. Mestna vizija do leta 2025 tako »Veščine, inovacije in podjetništvo« izpostavlja kot eno od ključnih tem. Uresničujejo jo s celo paleto različnih ukrepov, tri od njih predstavljamo tukaj.

TENUM – Tehnologija, podjetništvo, naravoslovne znanosti, izobraževanje na prostem in matematika

Namen tega programa je vzbuditi zanimanje za naravoslovje in tehniko med učenci različnih starosti, začenši z najmlajšimi. V njem sodelujejo učitelji, učenci pa tudi delodajalci. Šole in vrtci lahko uporabijo več kot 400 pripomočkov (modelov, orodij, materialov itd.), ki pomagajo otrokom že pri treh letih razumeti osnovne znanstvene koncepte. Starejši učenci, stari okrog 15 let, lahko 3–4 dni spremljajo inženirje na njihovih delovnih mestih ter tako dobijo resničen vpogled v svet dela.

Učenje podjetništva

V okviru tega programa so učitelje izobrazili za učenje podjetništva, iz česar se je razvil mentorski program. V njem sodelujejo učenci in poslovneži, ki se srečujejo na rednih srečanjih in so tudi sicer v stikih, npr. preko socialnih omrežij. Učenci dobijo nalogo, ki jo razrešujejo pod nadzorom mentorja, rešitve pa nato predstavijo na letni razstavi. Program je močno vplival na motivacijo in osebno odgovornost učencev, zlasti med dečki.

Nacionalni program za mlade podjetnike

Zadnjih osem let imajo mladi med 16 in 19 letom v Gävleju možnost, da razvijejo storitev ali produkt in ustanovijo svoje podjetje. Skupine 2–4 mladih ustanovijo in 12 mesecev vodijo pravo podjetje. Svoj poslovni načrt, produkt in rezultate predstavijo na letnem sejmu mladih podjetnikov. V šolskem letu 2010/2011 je v tem programu sodelovalo 1200 mladih in nekatera podjetja so se obdržala tudi po koncu programa.

Zgodba o švedskem mestu Gävle je predstavljena v Urbactovi publikaciji More Jobs: Better Cities – A Framework for City Action on Jobs, ki je dostopna tudi v obliki e-knjige. Vabljeni k branju!

urbact_capitalisation-jobs

Publikacija More Jobs: Better Cities – A Framework for City Action on Jobs in druge publikacije iz serije Cities of Tomorrow: Action Today v obliki e-knjige.

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt