Program URBACT 2014 – 2020

09. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Urbact III

Urbact III bo evropski teritorialni program, ki bo financiran s strani Evropske unije (preko Evropskega sklada za regionalni razvoj) in držav članic, odvijal pa se bo v programskem obdobju 2014 – 2020.

Urbact III bo deloval kot program evropske izmenjave in učenja, ki spodbuja trajnostni urbani razvoj. Evropskim mestom bo omogočal sodelovanje vseh deležnikov, povezanih z urbanimi politikami po vsej Evropi pri iskanju odgovorov na urbane izzive in razširjanju dobrih praks, lekcij in rešitev.

Program bo pokrival vseh 28 držav članic EU kot tudi obe partnerski državi – Norveško in Švico.

Urbact III bo omogočal širjenje znanja in dobrih praks med mesti in drugimi političnimi ravnmi ter tako promoviral celostni trajnostni razvoj in izboljševal učinkovitost regionalne in kohezijske politike. Znanje in spretnosti deležnikov, povezanih z razvijanjem in uresničevanjem urbanih politik, bo razvijal z mehanizmi vključevanja, in tako prispeval k ciljem Evrope 2020. Novo pridobljena znanja in veščine bodo prispevali k močnejšim in bolj živim evropskim mestom ter lajšali reševanje urbanih izzivov, povezanih s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo (s tremi prioritetami Evrope 2020).

Strategija in cilji

Mestni uradniki se morajo nenehno izobraževati in usvajati nove veščine, saj se lahko le tako s trajnostnimi celostnimi politikami odzivajo na številne urbane izzive. Te izboljšane veščine bodo pozitivno vplivale na uresničevanje operativnega programa programskega obdobja 2014 ­– 2020, ki je namenjeno krepitvi urbane dimenzije kohezijske politike. Mesta (še zlasti mala in srednje velika) ne zmorejo sama prepoznavati in uresničevati evropskih dobrih praks, ta problem pa se v času varčevanja še zaostruje. Urbact III je tako lahko relativno ugoden način dostopanja do najsodobnejših evropskih znanj in praks. Program namreč združuje dostop do specifičnih veščin s posebno poudarkom na praktičnem prenosu izkušenj.

Urbact III bo omogočal izmenjavo in učenje med izvoljenimi predstavniki, uradniki in drugimi mestnimi deležniki ter prispeval k boljšemu načrtovanju in uresničevanju celostnih urbanih pristopov v Evropskih mestih.

Organiziran bo okoli štirih glavnih ciljev:

1. Zmožnost priprave politik: izboljšati zmožnosti mest za celostno in participativno pripravo trajnostnih urbanih politik in praks

2. Oblikovanje politik: izboljšati oblikovanje trajnostnih urbanih politik in praks v mestih

3. Uresničevanje politik: izboljšati uresničevanje celostnih in trajnostnih urbanih strategij in ukrepov v mestih

4. Krepitev in širjenje znanj: zagotoviti, da imajo vsi mestni strokovnjaki in odločevalci na vseh ravneh dostop do znanj in delijo specifična znanja o vseh aspektih trajnostnega urbanega razvoja z namenom izboljševanja politik urbanega razvoja.

Za dosego teh ciljev bo Urbact III uporabil tri tipe aktivnosti: mednarodno izmenjavo, usposabljanja in kapitalizacijo in diseminacijo. Vsaka od teh aktivnosti bo osnovana na dosežkih Urbacta II.

Fleksibilna zastavitev tematskih ciljev

Čeprav se vrsta in narava urbanih izzivov razlikujeta od mesta do mesta, se bo Urbact III posebej posvetil nekaj najpogostejšim. Potrebo po naslavljanju najrazličnejših urbanih tem pa je treba uravnotežiti s koncentracijo programskih sredstev na uresničevanje ciljev Evrope 2020. Zato predlagamo, da se sredstva za izmenjavo in učenje osredotočijo na naslednje tematske cilje:

Tematski cilj 1: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

Tematski cilj 4: Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih

Tematski cilj 6: Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah

Tematski cilj 8: spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile

Tematski cilj 9: Naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje

Razpisi za aktivnosti v okviru Urbacta III bodo zastavljeni tako, da bodo te tematske cilje naslavljali.

Priprava programa Urbact III

Leta 2012 smo sklenili, da se ustanovi delovna skupina s tema ciljema:

zastaviti osnove za program Urbact III v smislu vsebine in organizacije ter

na podlagi usklajevanja članov delovne skupine pripraviti prvo predlogo prihodnjega operativnega programa.

Delovno skupino sestavljajo predstavniki držav članic in držav partneric, Evropske komisije, bodočega organa upravljanja in trenutnega sekretariata Urbact II. Člani delovne skupine sodelujejo na rednih sestankih delovne skupine, kjer razpravljajo o vprašanjih priprave novega programa.

Posvetovanje

Posvetovanje o novem programu poteka na štirih nivojih:

Posvetovanje z deležniki programa: z Urbactovimi deležniki potekajo preko vprašalnikov in drugih komunikacijskih sredstev kontinuirana posvetovanja o njihovih potrebah v zvezi z novim programom.

Posvetovanje z institucionalnimi deležniki na ravni EU: to posvetovanje si prizadeva pridobiti poglede deležnikov na razvoj programa Urbact III na ravni EU. S tem želimo zagotoviti, da so mnenja in zamisli številnih deležnikov na ravni EU upoštevani v nastajajočem programu ter najti možne načine za prihodnje sodelovanje z evropskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z urbanim razvojem.

Nacionalna posvetovanja: ko bo potrjena končna verzija operativnega programa, bodo posvetovanja z deležniki izvajale tudi posamezne države članice.

Javno posvetovanje: Deležniki lahko v javnem posvetovanju sodelujejo preko spletnega obrazca in do konca aprila prispevajo svoje predloge.

Urbactov sekretariat bo zelo vesel odgovorov in odzivov na ta vprašanja:

–        Kaj so najpomembnejši izzivi vašega in podobnih mest? Kako lahko omrežja mednarodne izmenjave podpirajo mesta pri reševanju teh izzivov?

–        Kakšne spretnosti in znanje bi morali na lokalnem nivoju še razvijati, da bi lekcije iz Urbactovih omrežij lažje uresničili (kar se tiče mestne administracije, politik, področnih politik povezanih z urbanimi vprašanji itd?

–        Kako bi lahko program odgovarjal na te potrebe v smislu usposabljanj in izobraževanj?

–        Katere so glavne ovire, ki mestom onemogočajo sodelovanje v programu Urbact?

Odgovore lahko vstavite v ta obrazec na spletni strani Urbact.

Časovni okvir

Prva verzija operativnega programa – februar 2014

Javno posvetovanje preko spletne strani – do konca aprila 2014

Oddaja operativnega programa Evropski komisiji – junij 2014

Končna potrditev operativnega programa od Evropske komisije – zadnje četrtletje 2014

Informativni dnevi Urbact v državah članicah – konec leta 2014/začetek leta 2015

Prvi razpis za projekte – februar 2015

Konferenca Urbact – junij 2015

 

Uporabni dokumenti in povezave

Osnutek operativnega programa Urbact III (21. februar 2014) – (.doc, ang)

Strategija Evropa 2020 – spletna stran EU

Predpisi o evropski strukturni in investicijski skladi za obdobje 2014–2020 – spletna stran EU

Zapisnik posveta o Urbactu III na ravni EU (19. februar 2014) – (.doc, ang)

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt