Mestna drevesa lahko zaščitimo

20. 11. 2013

Maja Simoneti

Čas je, da se zavzamemo za zaščito mestnih dreves, kot so to storili že v mnogih mestih po svetu. Drevesa morajo biti v mestu zaščitena pred neprimernim ravnanjem zaradi njihovega pomena za ljudi, za videz mesta, za okolje in za kakovost bivanja nasploh ter tudi zato, ker so pogoji za rast in razvoj dreves v mestu zelo težki. Zaščita je ukrep, ki v javnem interesu preprečuje povzročanje nepovratne škode in uničenje mestnega drevja. Novoposajeno drevo v mestu težko zraste in se razvije v zrelo drevo, zato je vsako odraslo drevo zelo dragoceno. Zaradi številnih koristi imajo drevesa nenazadnje tudi ekonomsko vrednost: v Londonu so pred časom ocenili povprečno vrednost mestnega drevesa v širšem središču mesta na 12.000 funtov. Zaščita je preventivni ukrep, ki v javnem interesu podpira dolgoživost mestnega drevja in skrbi za obnavljanje drevesnega fonda. Zaščititi je treba vsa odrasla drevesa v mestu in s tem zagotoviti strokovno obravnavo drevja in nadzor nad sekanjem.

Jesen je in mediji podobno kot spomladi spet večkrat poročajo o sekanju, obglavljanju in pretiranem obžagovanj mestnih dreves. Zdi se, da večino poročil izvira iz nezadovoljstva meščanov in tudi novinarjev nad tem, kako se ravna z drevesi v mestu. Meščani se za pomoč obračajo na občino in policijo, novinarji sprašujejo delavce na terenu in lastnike zemljišč, če imajo dovoljenja za sekanje. Pojasnila občine se vedno znova ustavijo pri tem, da ne more ukrepati pri ravnanju z drevesi, ki rastejo na zemljiščih, ki niso v njeni lasti. Nasprotna stran v svoj zagovor običajno ponuja razlage, da so drevesa stara, desetletja nevzdrževana in nevarna. Manj spretni lastniki razložijo, da so drevesa pač njihova in da imajo s prostorom svoje načrte. Iz prispevkov v medijih je možno razumeti, da se mestna drevesa zdijo ljudem pomembna, in da zato pričakujejo, da bo pri motečih posegih ukrepala občina.

V tem in preteklem tednu smo zainteresirani v Ljubljani lahko sledili zgodbam o poseku dreves na Viču  in v Šiški ,  pa tudi informaciji o obglavljenju javnega drevoreda ob Masarykovi. V primeru Viča in Šiške je meščane zmotilo ravnanje dveh zasebnikov, v primeru Masarykove pa je nek zasebnik posegel v mestni drevored. Upam si trditi, da je v obeh primerih skrb meščanov enako upravičena. Gre za drevesa in prav nič ni pomembno, kdo jih je posadil in na čigavi zemlji rastejo. Podobno kot pri hišah, meščanom na splošno ni posebej pomembno čigave so in kdo jih je dal zgraditi, ampak to, kakšne so hiše v mestu in kje stojijo. Četudi bo torej kršitelj z Masarykove kaznovan, to ne bo spremenilo dejstva, da so ta drevesa trajno poškodovana. Druge zgodbe iz našega mesta nas učijo, da številna tako neprimerno obravnavana drevesa postanejo slej ko prej prenevarna za svojo okolico in jih je treba posekati.

Kaznovanje nedovoljenih posegov v drevesa, ki so v občinski lasti, je razumljivo in potrebno, ne zadošča pa za učinkovito varstvo mestnih dreves. Mesto v katerem so ena drevesa lepo vzdrževana in v dobri kondiciji, druga pa so nestrokovno obrezana ali zanemarjena, deluje neurejeno in predvsem tudi tvega, da bodo drevesa večkrat vandalizirana, kot pa v mestu, ki se odloči za preventivno zaščito vsega odraslega drevja. Če je v mestu treba za posek drevesa dobiti dovoljenje, to vodi v odgovorno ravnanje z drevjem od saditve do vzdrževanja in je odraz javnega interesa za kakovost in količino  mestnega drevja. Tako se je z drevesi včasih ravnalo tudi pri nas in zato ljudje tudi sprašujejo po dovoljenjih za sekanje. Številna mesta po svetu so že spoznala, da se splača zbrati voljo in vsa odrasla mestna drevesa enako zaščititi. Stvar volje namreč je, da se pričakovanja meščanov učinkovito vgradi v sistem upravljanja z naravnim dobrom v mestu.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt