Kako je v drugih evropskih državah urejeno vključevanje javnosti v prostorsko načrtovanje?

17. 05. 2013

Teja Baloh, PIC in Marko Peterlin, IPoP

Mreža za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, si že dlje časa prizadeva za boljše in učinkovitejše vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja. V lanskem letu je s tem namenom Ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovala tudi dve pobudi za izboljšanje zakonodaje. Prva pobuda je predlagala konkretne popravke Zakona o prostorskem načrtovanju za zgodnejše in bolj kakovostno vključevanje javnosti v procese sprejemanja občinskih prostorskih aktov, druga pa je predlagala možnost delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije na področju urejanja prostora, ki bi lahko delno zapolnilo tudi pomanjkanje pravnih sredstev v prostorskem načrtovanju.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor napoveduje ponovno spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja, ki pa naj bi bila tokrat temeljita in celovita. Menimo, da je to ponovna priložnost tudi za ureditev boljšega vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Da bi podkrepili zakonodajni pobudi Mreže za prostor in prizadevanja v smeri večje participacije javnosti, boljšega informiranja javnosti in boljšega dostopa do pravnih sredstev v skladu z ratificirano Aarhuško konvencijo je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC kot partner Mreže za prostor pripravil »Primerjalno-pravni pregled sistemov prostorskega načrtovanja glede sodelovanja javnosti«.

Primerjalno-pravni pregled tako prvenstveno vsebuje analizo sistemov prostorskega načrtovanja  glede sodelovanja javnosti v 9 evropskih državah – v Nemčiji, Avstriji, Švici, Finski, Švedski, Estoniji, Češki, Slovaški in Madžarski. Študija se je izvajala na dveh ravneh: prva je obsegala pregled in analizo obstoječih uradnih in neformalnih spletnih strani v vseh 9 državah, druga pa je zajemala vprašalnik glede nacionalnih sistemov prostorskega načrtovanja, poslan nevladnim organizacijam, članicam mednarodne mreže Justice&Environment. Drugi del študije je poglobljeno pokril 6 od skupno 9 držav. Poleg primerjalno-pravnega pregleda nacionalnih pravnih redov študija vsebuje tudi pregled stanja na ravni predpisov EU in pregled drugih obstoječih sistemov mednarodnega povezovanja na tem področju (od dokumentov UNECE in CEMAT do iniciativ ter programov, kot so INTERREG, ESPON, itd.). Nenazadnje so del študije tudi priporočila glede smeri možnih rešitev v slovenskem pravnem redu, izdelane na podlagi obstoječih mednarodnih priporočil in rezultatov primerjalno-pravne analize.

Študija tako nudi objektiven vpogled v sisteme drugih primerljivih držav, omogoča umestitev slovenske ureditve v širši kontekst in predlaga smer rešitev glede na pridobljene rezultate. Njeni rezultati kažejo na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev.

Študija bo prvič celovito predstavljena na posvetu “Večji vpliv javnosti in nevladnih organizacij pri občinskem prostorskem načrtovanju”, ki bo potekal 29. maja 2013 od 9. do 13. ure v prireditvenem prostoru Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaški 47a v Ljubljani (POZOR – SPREMENJENA LOKACIJA). Posvet je sicer namenjen iskanju konkretnih rešitev za probleme neučinkovitega vključevanja javnosti in varstva pravic v procesih občinskega prostorskega načrtovanja, na njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstev, pristojnih za javno upravo in prostor ter predstavnik Skupnosti občin Slovenije.

Program posveta

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt