Možnost širitve stavbnih zemljišč na Ustavnem sodišču

22. 02. 2013

Sporočilo za javnost Mreže za prostor

Osem nevladnih organizacij je v ponedeljek, 18. februarja 2013 na Ustavno sodišče poslalo pobudo za ustavno presojo in zadržanje izvršitve dveh členov prostorske zakonodaje, ki dovoljujeta širitve območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. Menijo, da je bil ob podpori vlade celoten zakonodajni postopek zlorabljen za nekritično zadovoljevanje interesov posamičnih investitorjev na škodo javnega interesa. Na to so skupaj s strokovno javnostjo opozarjali že v času sprejemanja spornih zakonodajnih sprememb lanskega junija in novembra. Svoje argumente so podkrepili tudi z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ob obeh spremembah zakonodaje opozorila na netransparentnost zakonodajnega postopka in na vgrajena korupcijska tveganja.

Državni zbor je lani po nujnem postopku najprej sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), v katerem 29. člen prehodnih določb do 1. januarja 2015 omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. K sklepu je potrebno soglasje ministrstev, pristojnih za okolje in za prostor, ki lahko svoje mnenje podata v roku 15 dni, sicer se šteje, da se s posegom strinjata. Sprememba zakona je veljala za tiste občine, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta. To »krivico« so poslanci popravili s sprejetjem Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-C), ki je takšno ravnanje  do 1. januarja 2015 dovolil vsem občinam. Poslanci in vlada so ob sprejemanju obeh zakonov v celoti preslišali opozorila strokovne javnosti, nevladnih organizacij in Komisije za preprečevanje korupcije.

Nevladne organizacije (PIC, Focus, Umanotera, Slovenski E-forum, IPoP, Zavod METRO SR, Mariborska kolesarska mreža, Zavod Tovarna) so v pobudi Ustavnemu sodišču zapisale, da je bilo s tem omogočeno širjenje območij stavbnih zemljišč in gradnja v povsem netransparentnem postopku, v katerega se javnost ne more vključiti. Obenem ni v zadostni meri zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij, še posebej na področjih ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva gozdov, vodnih virov in drugih naravnih dobrin. Sporna člena po njihovem mnenju uzakonjata sistemsko kršitev načel in postopka prostorskega načrtovanja ter iz postopkov tudi popolnoma izključujeta splošno in strokovno javnost. Takšna ureditev predstavlja neposredno kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki določata, da zaradi smotrnega izkoriščanja zakon določa posebne pogoje uporabe zemljišč ter da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje. Kot je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije pa je zaradi netransparentnosti postopka  uzakonjena ureditev tudi idealna podlaga za razna koruptivna dejanja.

Zato podpisniki pobude za ustavno presojo trdijo, da popravki in popravki popravkov ZPNačrt, kot tudi sam postopek sprejemanja v Državnem zboru, kršijo določila Ustave RS, Aarhuške konvencije, Evropske konvencije o krajini,  Alpske konvencije s protokoli, kot tudi temeljna načela samega Zakona o prostorskem načrtovanju.

Prostorsko načrtovanje je v Republiki Sloveniji s pravnega vidika urejeno zelo neracionalno, parcialno in notranje neusklajeno, režim prostorskega načrtovanja na državni in občinski ravni je različen, sodelovanje javnosti pri občinskem načrtovanju pa izrazito slabo urejeno. Marko Peterlin, koordinator Mreže za prostor, ki združuje večino pobudnic ustavne presoje pravi, da več sto predpisov, ki se nanašajo na področje urejanja prostora, skrbi navsezadnje predvsem za arbitrarnost pri odločanju o posegih v prostor. Za piko na i anarhiji v urejanju prostora pa je po njegovem mnenju poskrbel 29. člen prehodnih določb Zakona o prostorskem načrtovanju.

Pobuda za ustavno presojo

Sporočilo za javnost (PDF)

 

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti je bila pripravljena v okviru Mreže za prostor (www.mrezaprostor.si), ki s strokovno podporo in informiranjem krepi vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud za trajnostno in vključujoče urejanje prostora. Podprle so jo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E-forum.

komentarji (5)

  1. Odgovorno do prostora! podpira pobudo za presojo ustavnosti sprememb prostorske zakonodaje « Inštitut za politike prostora, 04/03/2013 16:06

    […] Odgovorno do prostora!, v celoti podpira pobudo nevladnih organizacij za ustavno presojo sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju, ki se nanašajo na možnost širitve […]

  2. Miki, 05/03/2013 09:54

    Upam, da boste svoje delo nadaljevali z novo Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost. Vsa pohvala vsem, ki ste se organizirali in podali predlog za ustavno presojo.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt