Peticija za Fabianijev most

03. 07. 2012

Povzeto po spletni strani kolesarji.org

Ljubljanska kolesarska mreža še zadnjič poskuša prepričati odgovorne za spremembo predvidenega prometnega režima na Fabianijevem mostu v Ljubljani. V ta namen je sredi junija pričela z zbiranjem podpisov tudi prek spletne peticije.

Fabianijev most je načrtovan kot dvoetažni most. Na spodnji etaži mostu naj bi se smeli gibati pešci in kolesarji, na zgornji pa samo motorna vozila. Zgornja etaža mostu bo vsebovala štiri pasove za motorizirani promet, pešci in kolesarji pa bodo morali uporabiti stopnice, dvigala, klančine ali pa daljše obvoze, da bodo lahko prehajali med omenjenima ulicama. Kolesarji in pešci bodo za razliko od motornega prometa morali premagovati višinsko razliko (vsaj tri metre), to pa je za omenjene uporabnike veliko bolj zahtevno kot za avtomobilski promet. Starejši, invalidi in najmlajši pešci bodo lahko imeli težave s hojo po stopnicah.

Kot poudarja Ljubljanska kolesarska mreža bi bilo potrebno za uporabnost mostu, zlasti z vidika kolesarskega prometa, načrte Mestne občine Ljubljana spremeniti. Štiripasovno cesto je potrebno spremeniti v tropasovno, robni pas pa nameniti pešcem in kolesarjem. S to potezo bi sledili novi Prometni politiki MOL, ki teži k spodbujanju trajnostnega prometa s povečevanjem deleža pešačenja, kolesarjenja ter uporabe javnega potniškega prometa. Poleg tega je Roška cesta tripasovna, Njegoševa cesta pa večinoma dvopasovna, zaradi česar štiripasovni Fabianijev most tudi z vidika avtomobilskega prometa nima pravega smisla.

Skrb zbujajoče je dejstvo, da je število smrtnih žrtev zaradi onesnaženega zraka 4-krat večje, kot je število žrtev zaradi prometnih nesreč, število smrtnih žrtev zaradi pomanjkanja gibanja pa je celo 6-krat večje.

V neposredni okolici Fabianijevega mostu se nahaja Cerkev Svetega Petra, Hrvatski trg, največje bolnišnično območje v državi, visoka zdravstvena šola, dve srednji šoli ter ena osnovna šola. Pešci in kolesarji bodo z veseljem uporabljali tako zgornjo kot spodnjo etažo Fabianijevega mostu. Za prehodnost prostora in posledično kvaliteto bivanja bi bilo zelo slabo, če nemotoriziranim udeležencem v prometu ne bi dopustili legalne uporabe zgornje etaže mostu.

Peticijo lahko podpišete na tej povezavi.

Sheme predvidene ureditve ter predlog Ljubljanske kolesarske mreže:

kolesarji.org

komentarji (7)

  1. Nina Ukmar, 04/07/2012 09:30

    enakovredna obravnava invalidov in kolesarjev ter pešcev prosim!

  2. Robin, 04/07/2012 10:06

    Podpiram pobudo kolesarji.org

  3. Tadej, 04/07/2012 10:16

    Črte so že potegnjene! Fabianijev most lahko žal kar uvrstimo med pasti za kolesarje.

  4. Andreja, 04/07/2012 11:08

    Tudi jaz menim, da štiripasovni odsek za avtomobile tu ni potreben. Rešitev, ki jo predlagate, je vsekakor boljša. Le kdaj bomo kolesarji enakopravni z vozniki avtomobilov?

  5. Urša, 04/07/2012 20:40

    Škoda, da je prišla pobuda tako pozno, ko je most že v finalni fazi…

  6. Marko Peterlin, 04/07/2012 20:54

    Urša, pobuda ni prišla šele zdaj. Tokrat je LKM le še zadnjič poskusila, ker njen predlog res ne zahteva drugega kot drugačno obdelavo končne površine mostu. Sicer pa je pobuda za ureditev, kot jo predlaga LKM prišla na MOL in projektanta večkrat in z več naslovov, kolikor je meni znano prvič pred več kot dvemi leti, morda še kdaj prej. Zakaj projektant arhitekt Jurij Kobe in MOL vztrajata na nesmiselni rešitvi vesta najbolje sama. Izjave projektanta v medijih pa kažejo tako na neznanje, neozaveščenost in tudi na veliko mero arogance:
    http://www.delo.si/novice/ljubljana/klancina-resitev-kolesarskih-zagat_2.html/
    http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042534487

  7. Jure Koren, 31/08/2012 09:06

    Za prvi korak je dovolj že odstranitev znakov, ki prepovedujejo pot prek zgornje etaže kolesarjem.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt