V podaljšku vendarle do dogovora v Durbanu

11. 12. 2011

Marko Peterlin

Po tem, ko je še v petek kazalo na polom podnebne konference Združenih narodov v južnoafriškem Durbanu, saj so se sodeč po tiskovnih sporočilih razlike v stališčih kazale kot prevelike, ministri pa so že odhajali nazaj domov, je bil v skoraj dvodnevnem podaljšku pogajanj dogovor navsezadnje dosežen. Kot poroča STA, so udeleženci podnebne konference v nedeljo zgodaj zjutraj dosegli načelni dogovor o kompleksnem programu, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih, čeprav se bodo pogovori o podrobnostih še nadaljevali.

Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da bodo začeli s pogajanji o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum, ki bo za vse države uvedel enak pravni režim glede uresničevanja zavez, bodo predvidoma začeli uresničevati leta 2020. Pogajalci so se dogovorili tudi o ustanovitvi teles, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim so v sporazumu izrisali pravila za nadzor in potrjevanje zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja. Kot kaže so sprejeli tudi dogovor glede podaljšanja veljavnosti zavez iz kyotskega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki je pravno zavezujoč le za razvite države in velja do konca leta 2012.

Največji kamen spotike pri pogajanjih naj bi bile pravno zavezujoče omejitve izpustov toplogrednih plinov. Na eni strani se je znašla večina sveta, na drugi pa Indija, Kitajska in ZDA. Indija in Kitajska sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več, kot države v razvoju. ZDA so končni dogovor sprejele, vendar pa se pričakujejo težave v kongresu.

Odnos ZDA do podnebnih sprememb je še posebej problematičen in je v veliki meri povezan s poudarjenim “podnebnim skepticizmom”, torej široko razširjenim dvomom v resničnost podnebnih sprememb in človekovega vpliva nanje. Kot opozarja v svojem članku Bill McKibben, spodkopana kredibilnost raziskav o podnebnih spremembah ni naključna. Ameriška gospodarska zbornica (U.S. Chamber of Commerce) je v zadnjem volilnem ciklu dala za kampanje v zvezi s podnebnimi spremembami več denarja kot obe glavni politični stranki – 94% denarja je šlo t.i. podnebnim skeptikom.

Čeprav so podnebne spremembe za naš vsakdanji ritem počasne, pa podatki pričajo o tem, da so spremembe v sestavi atmosfere zaradi človekovega vpliva v globalnem okviru bliskovite. Kot piše McKibben, so med letoma 2009 in 2010 emisije ogljikovega dioksida narasle za 5,9%, kar je največji letni skok emisij odkar potekajo meritve, torej vsaj od industrijske revolucije! V takšnem kontekstu je okoljske aktiviste res težko označiti za radikalce. Kot pravi McKibben, so pravi radikalci npr. predsedniki uprav naftnih družb, ki vsak dan hodijo v službo, da spreminjajo kemično sestavo atmosfere.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt