Staranje prebivalstva: izzivi zdravstvene oskrbe in zaposlovanja v mestih

30. 11. 2011

Zaključki URBACT projekta Active A.G.E

Staranje prebivalstva je tako izziv kot priložnost za večino evropskih držav, še posebej v trenutnih gospodarskih razmerah. Da bi ublažili vse večji pritisk, ki ga ima staranje prebivalstva na javne finance, so potrebne strukturne reforme v javnem pokojninskem sistemu, zdravstveni oskrbi, zaposlovanju in izobraževanju. Vloga mest je pri tem ključna, kajti nova demografska situacija je tudi priložnost za uveljavitev celovitega in trajnega pristopa k staranju prebivalstva, ki bolj upošteva življenske poti posameznikov in tako prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starejših in spodbuja družbeno povezanost.

V obdobju treh let je omrežje devetih mest Active A.G.E., med njimi tudi Maribor, obravnavalo tri teme povezane s staranjem – starost in gospodarstvo, starost in oskrba ter starost in vključenost. Pri pripravi politik zaposlovanja in zdravstvene oskrbe, prilagojene potrebam stareših prebivalcev, mesta Active A.G.E priporočajo:

Razviti tesno sodelovanje med različnimi družbenimi akterji na lokalni ravni za vzpostavitev učinkovitih omrežij in informacijskih sistemov. Končni cilj je, da imajo starejši prebivalci in njihove družine dostop do čim širšega nabora predlaganih storitev.

– Posebno pozornost je potrebno nameniti podpornim projektom, ki najbolje uporabijo človeške vire vseh starostnih obdobij. Projekti, ki podpirajo mlade in tisti, ki podpirajo starejše prebivalce si delijo veliko skupnega. To odpira pot k medgeneracijskemu sodelovanju z mladimi, pa tudi starejšimi in zelo starimi ljudmi. Izkušnje projekta “Societa Service” v Pragi je zelo inovativen primer rešitev oskrbe, ki vključuje zdravstveno oskrbo in aktivno staranje.

– Predlagati je potrebno ukrepe, ki si jih deli javni in zasebni sektor. Ukrepi naj bi se osredotočili na zagotavljanje podpore družinskim pomočnikom in poiskali rešitve, ki upoštevajo tako individualne kot kolektivne potrebe (poglejte lokalni akcijski načrt Rima).

Cilji politik na področjih gospodarstva, oskrbe in vključenosti

Na področju starosti in gospodarstva, zlasti pri omejitvah in priložnostih na trgu dela, je omrežje mest Active A.G.E vztrajalo pri naslednjih ciljih:

– Izboljšanje kakovosti dela (delovni pogoji, področje zdravja, plače, kvalifikacije) v kontekstu visoke brezposelnosti in nizkega povpraševanja na trgu dela,
– Podaljšanje delovne dobe: politike, katerih cilj je povečanje zaposljivosti starejših, vključno z njihovo ekonomsko in socialno vključenostjo in aktivnim državljanstvom,
– Povišanje upokojitvene starosti za izboljšanje trajnosti pokojninskega sistema in zdravstvene oskrbe,
– Razvoj podjetništva in spodbujanje samozaposlovanja ter podjetništva.

Tukaj si lahko ogledate poročilo s študijami primerov.

Na področju starosti in oskrbe, so se mesta osredotočila na rešitve za izboljšanje zdravja starejših in njihove neodvisnosti. Rešitve naj bodo usmerjene v:

– Zagotovitev boljših zdravstvenih pogojev in kakovosti življenja, boj proti depresiji in izolaciji,
– Razvoj oskrbe na domu in podpora družinske podpore starejšim na domu,
– Razvoj dolgoročnega sistema zdravstvene oskrbe,
– Izboljšanje kvalitete socialnih storitev,
– Povečanje števila osebja za pomoč na domu.

Tukaj si lahko ogledate poročilo s študijami primerov.

Na področju starosti in vključenosti bi morale glavne izboljšave zagotoviti:

– Boljši dostop do stanovanj, prilagojenih najbolj ranljivim skupinam in ljudem z nizkimi dohodki, na podlagi celovitih strategij, ki dajejo prednost cenovno dostopnim in kakovostnim stanovanjem,
– Aktivno participacijo državljanov, vključenost v življenje skupnosti, zlasti pri najbolj ranljivih skupinah, kot so ženske in manjšine, na podlagi prostovoljnega dela, ponovne zaposlitve in nadaljnega usposabljanja,
– Zmanjšanje revščine in naraščajoče izključenosti s pomočjo dovolj visokih pokojnin in socialnih prispevkov.

Tukaj si lahko ogledate poročilo s študijami primerov.

Spodbujanje aktivnega staranja – primer Prage

Praga, glavno mesto Češke, sodi med gospodarsko najbolj razvite regije v Evropski uniji. Mesto s 1,7 milijona prebivalcev ustvari skoraj četrtino BDP v državi, predvsem po zaslugi storitvenega sektorja. Zaradi tega bi lahko demografske spremembe v Pragi potencialno vplivale na konkurenčnost in gospodarski razvoj celotne države.

Lokalni izzivi

Praga ima najslabšo demografsko strukturo v državi: populacija starejših prebivalcev že presega populacijo otrok. Napovedi kažejo, da bo leta 2027 populacija starejših že dvakrat višja. Stopnja zaposlenosti prebivalstva, starega do 55 do 64 let je trenutno 48-odstotna, od leta 2002 se je povišala za 7%, kar je še daleč od številk, ki jih beležijo na Švedskem (70%). Med iskalci zaposlitve v zadnjih letih večino predstavlja starostna skupina od 50 do 54 let. Sociološka in statistična raziskava o življenskih razmerah upokojencev v Pragi je pokazala, da jih več kot dve tretjini ni več poklicno aktivnih. Med razlogi za aktivnost so na drugi strani vzdrževanje življenskega standarda (27%), dodatni zaslužek (23%) in ohranitev socialne vključenosti (21%). 97 % prihodkov upokojencev prihaja iz naslova državne pokojnine, vendar večina ugotavlja, da ta ne zadošča.

Med dejavnike, ki preprečujejo povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, štejemo pomanjkanje usposabljanja in kvalifikacij pri ljudeh, starejših od 50 let; kulturo starostne diskriminacije v podjetjih ter pomanjkanje sodelovanja med poslovnim svetom in centri za usposabljanje starejših, kar pomeni, da se ponudba kvalifikacij ne ujema z dejanskimi potrebami.

Omenjene izkušnje so služile kot podlaga za delo URBACT lokalne podporne skupine v Pragi, ki je izdelala lokalni akcijski načrt z dvema glavnima ciljnima populacijama: prebivalci stari 50 let ali več, ki so brezposelni ali ranljivi na trgu dela ter upokojenci, ki želijo obdržati ali se vrniti na delo.

Rezultati: Lokalni akcijski načrt za spodbujanje zaposljivosti prebivalcev starih 50 let ali več

V omenjem lokalnem akcijskem načrtu, katerega vrednost je ocenjena na 320.000 €, so zastavljeni naslednji cilji:

– Izboljšanje informacij za iskalce zaposlitve in upokojence. Zlasti glede zaposlitvenih možnosti, ki so jim na voljo ter ozaveščanje glede ostati aktiven po 50. letu starosti, na podlagi razvoja informacijskega sistema in komunikacijskih orodij.

– Povečanje zaposljivosti starejših s pomočjo usposabljanja in strokovne preusmeritve ter spodbujanje k iskanju nove zaposlitve.
– Prepričati podjetja k zaposlitvi ljudi, starejših od 50 let, ki imajo številne prednosti (sposobnosti, izkušnje, nižji stroški usposabljanja).
– Razvoj boljšega sodelovanja med delodajalci in izobraževalnimi inštitucijami, da bi ponudba sledila povpraševanju.
– Podpora fleksibilnega zaposlovanja in dela s krajšim delovnim časom.

Več:

Active A.G.E. spletna stran projekta

Primer Rima

Primer Edinburga

Active A.G.E. končno poročilo (PDF)

Lokalni akcijski načrt Prage (PDF)

Spletna stran URBACT

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt