Ljubljana, Dolgi most, september 2010

Kako narediti mesta in regije bolj odporne?

24. 09. 2011

Cliff Hague, v izvirniku objavljeno 16.5.2011

Živimo v razburljivem čas. Pojavilo se je novo zaupanje v ekonomsko geografijo in znanosti, ki obravnavajo regionalni razvoj. Priča smo pojavu številnih konceptov in predlogov, ki imajo močan in neposreden vpliv na oblikovalce politik in strokovnjake. Eden od njih je pojem odpornosti mest in regij (angl.: »resilience«), ki je opisan kot »model za krmiljenje« urbanega in regionalnega razvoja. Ponuja nekaj smeri za načrtovalce ter strokovnjake za urbano regeneracijo in gospodarski razvoj.

Še posebno v Evropi je za idejo odpornosti vedno več zanimanja. Lansko leto sem uporabil omenjeni koncept pri pisanju prvega sinteznega poročila ESPON 2013. V njem smo trdili, da »konkurenčnost ostaja zelo pomembna, vendar se pojavljajo tudi novi koncepti: energetska varnost, prilagajanje podnebnim spremembam, odporne regije in zmožnost okrevanja«. Vodilni akademiki so razpravljali o »odporni regiji« v posebni izdaji Cambridge Journal of Regions, Economy and Society (lanska majska številka). Ta teden sem prejel kopijo nemškega Annual of Spatial Research and Policy, 2010, z naslovom »Urbana regionalna odpornost: kako se mesta in regije spopadajo s spremembami?« (angl.: »Urban Regional Resilience: How do cities and regions deal with change?«). Praktikom se prispevki akademikov pogosto zdijo, kot da so z drugega sveta, toda ta publikacija je osvežujoča majhna knjiga, ki kaže kako lahko intrepretiramo in uporabljamo koncept odpornosti. Ilustrira tudi, kako se raziskave in praksa v Nemčiji lotevajo podnebnih sprememb in izzivov »krčenja mest« (angl.: »shrinking cities«).

Kaj »odpornost« pomeni?

Tako kot pri drugih pomembnih konceptih, kot so “trajnostni razvoj” ali “teritorialna kohezija”, je tudi glede pomena koncepta “odpornosti” kar nekaj nejasnosti. To ni nujno slabo, saj lahko debate in razprave ustvarijo inovacije. Lep del diskusije poteka o tem, ali lahko koncept »odpornosti« iz okoljske znanosti razširimo tudi na družbene in gospodarske situacije. Bistvo koncepta je, da se lahko sistem po motnji spet vrne v ravnovesno stanje. Odpornost je torej sposobnost prilagajanja spremembam. Uporaba „odpornosti” kot načina razmišljanja lahko pomaga pri obvladovanju in zmanjšanju tveganj, s katerimi se srečujejo območja pri naravnih nesrečah in podnebnih spremembah. Mednarodna strategija Združenih narodov za zmanjšanje nesreč (angl.: »UN International Strategy for Disaster Reduction«) je bila pri tem ena prvih. Škoda je, da Zduženo kraljestvo krči sredstva za to telo, kot sem omenil v enem od prejšnjih blogov. S pomočjo arhitekturnega in prostorskega načrtovanja je možno zmanjšati ranljivost stavb in naselij za znana tveganja, kot so poplave, vročinski valovi, viharji, potresi ipd. Spodnja fotografija lepo kaže, kako lahko poplave v središču mesta povzročijo gospodarsko, fizično in družbeno škodo.

Thomas Naumann s sodelavci v nemškem Annual of Spatial Research and Policy pojasni kako izdelati analizo ranljivosti s posebnim poudarkom na poplavni ogroženosti. Gre za vrstni red »vir – pot – prejemnik – posledica«. Ugotovitve so podlaga za oblikovanje omilitvenih ukrepov, tako da se npr. stavbe, ki so poplavljene, lahko hitro in z nizkimi stroški ponovno uporabljajo.

Pa vendar, ali lahko prenesemo koncept odpornosti na mesta in regije, še posebej na prostorske vidike upravljanja s družbenimi in gospodarskimi tveganji? Center za odporna mesta (angl.: »Center for Resilient Cities«) iz Združenih držav vsekakor meni da lahko. S tem se strinja tudi ameriška mreža Building Resilient Regions. Postavlja štiri vprašanja:

1. Kako dobro lahko regija oceni svojo ranljivost glede na motnje ter svojo sposobnost za odzivanje na to?
2. Kako dobro se lahko regija pripravi na odzivanje na ocenjene in potencialne motnje?
3. Kako učinkovito, v absolutnem in v relativnem smislu, se regija odziva na dejanske motnje?
4. Kako učinkovito, v absolutnem in v relativnem smislu, se regija opomore od motenj ter uči iz svojih izkušenj in spoznanj?

Z omenjenim področjem se ukvarjajo tudi Center za odpornost iz Stockholma (angl.: »Stockholm Resilience Center«) in Skupina za odpornost in strategije za zmanjšanje tveganj v okviru Združenja evropskih šol za planiranje. Raziskava, ki so jo naredili v ZDA, je pokazala, da so številna starejša industrijska mesta presenetljivo dobro prestala gospodarsko krizo. Njihovo odpornost si lahko razlagamo z njihovim raznovrstnim gospodarstvom, vključno z majhnimi naprednimi proizvodnimi obrati ter izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami. Še več, ravno zato, ker so bila manj zanimiva za špekulativen razvoj stanovanj, so se uspela izogniti kolapsu nepremičninskega trga, ki je tako prizadel mesta v »potrošniškem pasu« (angl.: »consumption belt cities«).

Odpornost in energetska varnost

Eden od primerov v nemškem Annual of Spatial Research and Policy kaže, kako integracija energetskih vprašanj v urbanistično načrtovanje lahko prinese večjo odpornost glede energetskih šokov. Navezuje se na študijo, ki jo je izvedlo nemško Ministrstvo za promet, gradnjo in urbanizem (BMBVS) na temo uporabe mesnih odprtih prostorov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Navaja, da obstaja neizkoriščen energetski potencial v opuščenih industrijskih območjih, območjih preobrazbe, praznih zemljiščih in različnih rezervatih. Omenjena velika prazna območja lahko namenimo za začasno rabo nasadom s kratko rotacijo ali pa za fotovoltaiko.

Praksa celostnega pristopa se kaže na primeru Gelsenkirhena. Tudi v tem gosto poseljenem mestu v Porurju lahko najdemo zemljišča in jih spremenimo v lokacije za pridobivanje energije. Fabian Dosch in Lars Porsche trdita, da »uporaba obnovljivih virov energije v grajenem okolju zahteva nov način razmišljanja«. Menita tudi, da »bo uporaba obnovljivih virov energije spremenila podobo mest«. Izziv je predvsem kako uskladiti energetske koncepte s koncepti urbanega razvoja. Dosch in Porsche trdita, da obstaja velika možnost za kapatitalizacijo sinergij med urbanističnim načrtovanjem ter gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi zahtevami. Menita, da ni alternative za kompaktno in gosto poseljeno mesto, ter da bi moralo biti ukvarjanje s prostorskimi vidiki obvezen del pri vseh ukrepih financiranja obnovljivih virov energije.

Načrtovanje za bolj odporna območja

Nemški Annual of Spatial Research and Policy nam da realno sliko o trenutnem stanju glede vključevanja koncepta odpornosti v številne praktične načrtovalske ukrepe. Ideja podpira inovativne posege na področjih, kot so proizvodnja energije v mestih ali upravljanje s poplavami, vendar pa recepti še niso dovolj dodelani. Raznolikost in odvečnost pri zagotavljanju različnih omrežij se zdi bolj zaželjena kot odvisnost od posamezne večje prostorske koncentracije ali povezave v omrežju. V enem od poglavij v publikaciji je obravnavana ideja o odpornosti,  ki ima izvor v teoriji kompleksnosti. Ta predstavlja koristen opomin o tem, kako lahko en sam majhen in oddaljen dogodek povzroči veliko škodo drugje. Vendar pa trditev, da je vse zelo kompleksno v praksi ne pomaga prav dosti. Morda je glavno praktično sporočilo pomen učenja in prilagajanja. Potreben je dialog med raziskavami in prakso, podprt z odprtostjo do inovacij, eksperimentov in izmenjave izkušenj. Nemci že delajo na tem, ostali pa bi morali.

Besedilo je prevod članka, ki je v izvirniku izšel na blogu World View Cliffa Haguea, dostopnem na http://cliffhague.wordpress.com/

Cliff Hague je zaslužni profesor na univerzi Heriot-Watt v Edinburghu, predseduje strokovni skupini za urbanizacijo pri Commonwealthu, je nekdanji predsednik Royal Town Planning Institute ter Commonwealth Association of Planners. Danes vodi britansko kontaktno točko  programa ESPON in deluje kot samostojni svetovalec in raziskovalec v mnogih evropskih projektih s področja prostorskega razvoja. Njegova zadnja knjiga Regional and Local Economic Development z izbranimi primeri na petih kontinentih osvetli prostorske razvojne politike in prakse z globalnega vidika.

Izvirni članek

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

gt22-8

Začasna raba prostora – primeri, prednosti in izzivi

Sreda, 16. aprila 2014 ob 11.00, v prostorih GT22, Glavni trg 22 v Mariboru.

Mreža za prostor vabi nevladne organizacije, civilne pobude in vso zainteresirano javnost na izmenjavo izkušenj z začasno rabo prostora. Dogodek bo potekal v prostorih GT22 v Mariboru, na Glavnem trgu 22, s pričetkom ob 11.00.

Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – pa naj gre za odprte površine, stavbe ali njih dele. Medtem ko so nerabljeni prostori znak zastoja in mrtvila, pogosto pa vodijo celo k propadanju in posledično degradiranju širšega okoliša, začasna raba pomembno vpliva na dvig uporabne, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva tako na vznik in uresničitev posameznih pobud kot tudi na dvig kakovosti in pestrosti življenja v mestnih četrtih.

Srečanje je namenjeno predstavitvi posameznih primerov začasne rabe prostora ter diskusiji o prednostih in izzivih, ki jih tovrstna prostorska praksa prinaša.

Program

11.00: Marko Peterlin (Inštitut za politike prostora), predstavitev Mreže za prostor
Mreža za prostor povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora in lokalne pobude, organizirane skupine prebivalcev, ki si prizadevajo za višjo kakovost svojega bivalnega okolja.

11.15: Miha Horvat (GT22, son:DA), predstavitev GT22, Maribor
GT22 je inter(trans)disciplinarni laboratorij, ki povezuje umetnost, šport in življenje ter vzpostavlja izobraževalno, raziskovalno in produkcijsko platformo.

11.30: Urška Jurman (Kud Obrat), predstavitev skupnostnega vrta Onkraj gradbišča
Onkraj gradbišča poteka od leta 2010 v Ljubljani in vključuje okoliške prebivalce in druge zainteresirane, ki so mirujoče gradbišče spremenili v skupnostni prostor, namenjen vrtovom, druženju, izobraževanju in kulturi.

11.45: Jurij Pahernik, predstavitev Klinike za zdravljenje faušije, Maribor

12.00: Diskusija o prednostih in težavah, ki jih prinaša začasna raba prostora
V diskusiji se bomo posvetili vprašanjem, kot so: kako razumemo začasno in samoorganizirano rabo prostora v času t. i. varčevalnega urbanizma (austerity urbanism), ki ob prevladujoči varčevalni (mestni) politiki prinaša vedno globlje finančne reze in s tem določen izpad javnih storitev; v čem je začasnost prostorske rabe skladna z neoliberalno paradigmo in na kakšen način pod vprašaj postavlja sam koncept lastništva; v čem so prednosti začasne rabe prostora in kako premagovati težave, ki jih tovrstna praksa prinaša; kako oblikovati skupnost(i) na osnovi trajajoče začasnosti.

13.00-15.00: sprehod po Koroški cesti in ogled Klinike za zdravljenje faušije

 

Več dogodkov
Napovednik Trajekt