Kakšen zakon potrebuje socialno podjetništvo?

06. 01. 2011

Marko Peterlin

Socialno podjetništvo bi lahko pomembno prispevalo k okrepitvi neodvisnih akterjev v urejanju prostora, zato se je Mreža za prostor aktivno vključila v razpravo o predlogu Zakona o socialnem podjetništvu, ki ga je skupina poslancev jeseni 2010 vložila v obravnavo Državnemu zboru. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora sta v ta namen pripravila pripombe na predlog zakona.

Po našem razumevanju pojem socialnega podjetništva vključuje dva bistvena poudarka, ki v pričujočem predlogu zakona ne prideta do izraza:
–    gre za dejavnost, ki ni namenjena pridobivanju in delitvi dobička, morebitni presežek dohodkov nad odhodki se vrača v dejavnost;
–    gre za širše družbeno koristno dejavnost.

Ker je taka dejavnost lahko tržno nekonkurenčna, je lahko upravičena tudi do različnih oblik podpore iz javnih sredstev, ni pa to pogoj za dejavnosti socialnega podjetništva, kakor izhaja iz sedanjega predloga zakona.

Po našem mnenju predlog zakona v sedanjem besedilu ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je vsebinsko nepregleden, nekonsistenten, predvsem pa nomotehnično šibko dodelan, v predlagani obliki pa bi ga bilo operativno nemogoče izvajati. V celoti se strinjamo s pripombami in komentarji Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ocenjujemo, da je celotno besedilo potrebno ustrezno popraviti in izboljšati. Ker tovrstno izboljšanje besedila terja prenovo celotnega besedila, ne samo nekaterih členov, je nadaljnja obravnava zakona skozi obravnavo amandmajev izredno težavna.

Predstavniki Mreže za prostor smo se udeležili tudi posveta o predlogu zakona, ki je potekal 6. januarja na CNVOS. V razpravi je Goran Forbici s CNVOS, ki je vodil posvet, povzel osnovne parametre, v katerih se giblje razprava: ker je predlog zakona vložila skupina poslancev neposredno v Državni zbor, zanj ne veljajo določila, ki regulirajo pripravo predpisov Vlade, zato o zakonu doslej ni bilo javne razprave. Zakon je vložen neposredno za 2. obravnavo v Državnem zboru, v tej fazi pa so možnosti za vplivanje na vsebino zakona izjemno omejene – možne so le amandmajske pripombe na posamezne člene zakona ali umik zakona iz procedure s strani predlagateljev.

V teh okoliščinah je bila razprava na posvetu strukturirana okoli dveh točk: (1) splošno mnenje o zakonu in odločitev o tem, kako se NVO opredelijo do predloga zakona na splošno, ter (2) konkretne vsebinske pripombe na posamezne člene v zakonu. Poudarki razprave:
– zakon se je večini prisotnih zdel slab, če bi bil sprejet takšen kot je zdaj, bi bil bolj škodljiv kot koristen
– ne glede na to je bilo sprejeto stališče, da glede na izjemno ozko polje možnosti v 2. obravnavi NVO ne nasprotujemo zakonu kot takemu, a pod pogojem, da bo mogoče vplivati na bistveno izboljšanje zakona
– poskuša se doseči amandmajske spremembe vseh členov zakona, od definicij do ukrepov, skozi niz posvetovanj znotraj NVO in širše, ki niso bila izvedena zaradi neposredne vložitve zakona v DZ.

Mreža za prostor se je kot opazovalka oz. zunanji član pridružila tudi nastajajoči mreži za socialno ekonomijo, ki si po svoji poti prav tako neposredno prizadeva za izboljšanje omenjenega zakona.

Pripombe IPoP in PIC na predlog zakona

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt