Kakšen zakon potrebuje socialno podjetništvo?

06. 01. 2011

Marko Peterlin

Socialno podjetništvo bi lahko pomembno prispevalo k okrepitvi neodvisnih akterjev v urejanju prostora, zato se je Mreža za prostor aktivno vključila v razpravo o predlogu Zakona o socialnem podjetništvu, ki ga je skupina poslancev jeseni 2010 vložila v obravnavo Državnemu zboru. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora sta v ta namen pripravila pripombe na predlog zakona.

Po našem razumevanju pojem socialnega podjetništva vključuje dva bistvena poudarka, ki v pričujočem predlogu zakona ne prideta do izraza:
–    gre za dejavnost, ki ni namenjena pridobivanju in delitvi dobička, morebitni presežek dohodkov nad odhodki se vrača v dejavnost;
–    gre za širše družbeno koristno dejavnost.

Ker je taka dejavnost lahko tržno nekonkurenčna, je lahko upravičena tudi do različnih oblik podpore iz javnih sredstev, ni pa to pogoj za dejavnosti socialnega podjetništva, kakor izhaja iz sedanjega predloga zakona.

Po našem mnenju predlog zakona v sedanjem besedilu ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je vsebinsko nepregleden, nekonsistenten, predvsem pa nomotehnično šibko dodelan, v predlagani obliki pa bi ga bilo operativno nemogoče izvajati. V celoti se strinjamo s pripombami in komentarji Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ocenjujemo, da je celotno besedilo potrebno ustrezno popraviti in izboljšati. Ker tovrstno izboljšanje besedila terja prenovo celotnega besedila, ne samo nekaterih členov, je nadaljnja obravnava zakona skozi obravnavo amandmajev izredno težavna.

Predstavniki Mreže za prostor smo se udeležili tudi posveta o predlogu zakona, ki je potekal 6. januarja na CNVOS. V razpravi je Goran Forbici s CNVOS, ki je vodil posvet, povzel osnovne parametre, v katerih se giblje razprava: ker je predlog zakona vložila skupina poslancev neposredno v Državni zbor, zanj ne veljajo določila, ki regulirajo pripravo predpisov Vlade, zato o zakonu doslej ni bilo javne razprave. Zakon je vložen neposredno za 2. obravnavo v Državnem zboru, v tej fazi pa so možnosti za vplivanje na vsebino zakona izjemno omejene – možne so le amandmajske pripombe na posamezne člene zakona ali umik zakona iz procedure s strani predlagateljev.

V teh okoliščinah je bila razprava na posvetu strukturirana okoli dveh točk: (1) splošno mnenje o zakonu in odločitev o tem, kako se NVO opredelijo do predloga zakona na splošno, ter (2) konkretne vsebinske pripombe na posamezne člene v zakonu. Poudarki razprave:
– zakon se je večini prisotnih zdel slab, če bi bil sprejet takšen kot je zdaj, bi bil bolj škodljiv kot koristen
– ne glede na to je bilo sprejeto stališče, da glede na izjemno ozko polje možnosti v 2. obravnavi NVO ne nasprotujemo zakonu kot takemu, a pod pogojem, da bo mogoče vplivati na bistveno izboljšanje zakona
– poskuša se doseči amandmajske spremembe vseh členov zakona, od definicij do ukrepov, skozi niz posvetovanj znotraj NVO in širše, ki niso bila izvedena zaradi neposredne vložitve zakona v DZ.

Mreža za prostor se je kot opazovalka oz. zunanji član pridružila tudi nastajajoči mreži za socialno ekonomijo, ki si po svoji poti prav tako neposredno prizadeva za izboljšanje omenjenega zakona.

Pripombe IPoP in PIC na predlog zakona

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt