Sodelovanje za spopadanje s prometnimi izzivi v metropolitanskih regijah

25. 11. 2010

Tatjana Marn

V Budimpešti je konec novembra 2010 potekalo srečanje sedmih evropskih metropolitanskih regij, ki si izmenjujejo svoje izkušnje pri spopadanju s prometnimi izzivi. Srečanje je potekalo v okviru projekta Catch-MR (Cooperative approaches to transport challenges in Metropolitan Regions), ki poteka v okviru pobude INTERREG IVC, in katerega cilj je izboljšati kakovost življenja in konkurenčnost metropolitanskih regij kot gonilnih sil razvoja. Ker so te hkrati osrednja vozlišča lokalnega, regionalnega, državnega in mednarodnega prometa ter se soočajo z stalnim naraščanjem njegovega obsega, je predpogoj za doseganje zastavljenih ciljev učinkovit, zanesljiv in trajnostni promet.

Parterji iz Berlina/Brandeburga, Osla/Akershusa, Göteborga, Dunaja/Spodnje Avtrije, Rima, Budimpešte in Ljubljane so se zbrali med 22. in 24. novembrom z namenom, da si izmenjajo izkušnje in pridobijo nova znanja pri spodbujanju javnega potniškega prometa. Poseben poudarek je bil na intermodalnosti, sistemu Park&Ride, in železnicah kot delu urbane mobilnosti.

Zanimivo je bilo primerjati različne izkušnje na področju sistema Park&Ride (P+R; parkiraj in se pelji). Medtem ko jih pri nas in v sosednjih državah šele uvajamo, imajo severne države z njimi že precej izkušnj. Po njihovih ugotovitvah so najbolj učinkovita manjša in preprostejša vozlišča P+R, čim bližje izvoru osebnega prometa. Mesta, ki imajo uveljavljen sistem P+R, so do njihovega načrtovanja precej zadržana, saj so mnenja, da ohranjajo pozitiven odnos prebivalcev do razpršene poselitve. Poleg tega gre za drage investivije, saj so praviloma načrtovana na privlačnih stavbnih zemljiščih, kar je težko finančno upravičiti.

V določeni meri so sicer vozlišča P+R vsekakor priporočljiva, vendar naj bi bila locirana čim dlje od osrednjega mesta v regiji in čim bolj razpršeno. Poleg tega naj bi bila vključena v cenovno politiko sistema javnega potniškega prometa in ne brezplačna. Dobre učinke ima tudi spodbujanje sistema bike&ride, pri katerem se do postajališča javnega prometa prebivalci pripeljejo s kolesom. Seveda je pri načrtovanju omrežij kolesarskih poti v navezavi na postajališča potrebno upoštevati lokalne specifike (razpršena poselitev, veliki nakloni pobočij, kjer je razdalje težje premagovati s klasičnim kolesom…)

Ljubljana ima trenutno dve P+R lokaciji s skupno okoli 1500 parkirnimi mesti (Dolgi most in Stožice), do leta 2015 pa je načrtovanih še okoli 8000 parkirnih mest okoli Ljubljane oziroma skupaj okoli 9500 v okviru celotne Ljubljanske urbane regije. Glede na priporočila in izkušnje severnih držav bi bilo morda primerneje razvijati večje število manjših P+R v regiji, čim bližje izvoru prometa, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na prostore za parkiranje koles in povezovalne kolesarske poti. Vzporedno bi bilo potrebno izboljšati tudi sam javni prevoz v smislu hitrosti, frekventnosti, povezav in urejenosti postajališč.

Projekt, katerega partnerji v Sloveniji so Geografski inštitut Antona Melika pri ZRC SAZU in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije z Inštitutom za politike prostora, tako poskuša odgovarjati predvsem na naslednja vprašanja:
– Kako zmanjšati potniški promet med metropolo in njenim zaledjem v regiji brez omejevanja mobilnosti?
– Kako narediti alternative osebnemu avtomobilu privlačnejše?
– Kako povečati delež okolju prijaznejših tehnologij v prometu?
Rezultati projekta in priporočila za izvajanje politik bodo na koncu projekta (december 2012) objavljeni v publikaciji »Vodnik za učinkovito mobilnost in trajnostno rast v metropolitanskih regijah«.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt