ntd

Lokalno kot vir preobrazbe globalnih mest

07. 09. 2010

O knjigi Blaža Križnika Lokalni odzivi na globalne izzive: Kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula.

Dr. Blaž Križnik, sodelavec Inštituta za politike prostora in profesor na Fakulteti za urbane znanosti Univerze v Seulu, je nedavno izdal knjigo Lokalni odzivi na globalne izzive: kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula, v kateri govori o vplivu globaliziranja mest na vsakdanje življenje v njih ter o pomenu lokalne kulture za preobrazbo mest.

Z obsežno čezkulturno študijo urbane prenove sosesk Poblenou v Barceloni in Wangsimni v Seulu avtor razkriva, kako strukturne neenakosti na globalni in nacionalni ravni vplivajo na vsakdanjo izkušnjo obeh mest. Njuni prebivalci se dejavno odzivajo na spremembe življenjskega okolja, ki so posledica globaliziranja mesta, in tako vplivajo na njegovo preobrazbo. Študija v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da si mesta v času globalizacije postajajo vse bolj podobna, izvirno in kritično utemeljuje pomen lokalnega kot pomembnega vira preobrazbe današnjih mest kot tudi njihove medsebojne razločljivosti in raznolikosti.

Knjiga je razdeljena na tri glavna in sklepno poglavje. V poglavju o mestih in globalizaciji so obravnavani učinki strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu na družbeni, gospodarski in prostorski ustroj današnjih mest in na nekatere vidike njihovega upravljanja. Pri tem se avtor ukvarja zlasti z vprašanjem, kako strukturni položaj posameznega mesta v svetovnem omrežju mest vpliva na njegovo urbano politiko in na vsakdanje življenje prebivalcev, ter kako povečevanje globalne konkurenčnosti in prepoznavnosti neposredno vpliva na instrumentalizacijo urbane politike za doseganje strateških ciljev posameznega mesta. Avtor pri tem primerja vlogo in interese različnih družbenih akterjev, ki vplivajo na oblikovanje urbane politike, in predstavi nekatere značilne globalizacijske prakse v mestih kot tudi njihove družbene, prostorske in politične učinke.

Poglavje o urbanih gibanjih govori o različnih oblikah družbene mobilizacije na lokalni ravni in o vzrokih za oblikovanje urbanih gibanj, njihovih zahtevah in učinkih na vsakdanje življenje prebivalcev kot tudi na strukturne odnose v mestu, pri čemer se avtor opira tako na nekatere starejše kot novejše študije, ki po njegovem mnenju predstavljajo teoretsko izhodišče za razumevanje odnosa med urbanizacijo in delovanjem različnih akterjev na lokalni ravni. Pozornost je namenjena zlasti spremembam organiziranosti, delovanja in ciljev urbanih gibanj v pogojih globaliziranja mest, kot tudi pomenu lokalnih skupnosti kot enemu izmed virov za nastanek urbanih gibanj. Poglavje o urbanih gibanjih avtor sklene s primerjavo njihovega razvoja v Kataloniji in Koreji ter družbene vloge in vpliva, ki ga imajo na načrtovanje in upravljanje katalonskih in korejskih mest.

V zadnjem poglavju o Barceloni in Seulu so predstavljeni urbana prenova Poblenouja v Barceloni in Wangsimnija v Seulu, njeni učinki na vsakdanje življenje v obeh soseskah ter odzivi prebivalcev na urbano prenovo. Uvodoma avtor obravnava povezanost in strukturni položaj Barcelone in Seula v svetovnem in nacionalnem omrežju mest ter nekatere pomembne podobnosti, ki neposredno vplivajo na oblikovanje urbane politike v obeh mestih. Poleg tega so opisani zgodovina in značilnosti strateškega prostorskega načrtovanja kot pomembnega orodja urbane politike v obeh mestih. Avtor primerja tri pomembne strateške projekte v Barceloni in Seulu, ki vplivajo ne le na njun globalni položaj, temveč neposredno določajo preobrazbo sosesk Poblenou in Wangsimni. Kljub pomembnim razlikam med načrtoma urbane prenove obeh sosesk študija pokaže, da so učinki urbane prenove na vsakdanje življenje prebivalcev v obeh primerih precej podobni. V zaključku poglavja o Barceloni in Seulu avtor natančno analizira družbeno mobilizacijo v Poblenouju in Wangsimniju ter vzroke zanjo, zahteve prebivalcev glede urbane prenove kot tudi posledice njihovega delovanja na preobrazbo obeh sosesk in posameznega mesta. V zadnjem poglavju so izvirno predstavljeni sklepi o vlogi urbanih gibanj v procesu preobrazbe globalnih mest ter o pomenu lokalne kulture pri tem.

Kljub temu da se knjiga neposredno ne nanaša na slovensko okolje, so številna spoznanja, predstavljena v njej, pomembna tudi za razumevanje preobrazbe slovenskih mest ter družbenih, gospodarskih in prostorskih učinkov njihovega razvoja. Osrednja avtorjeva teza, ki govori o kulturni pogojenosti preobrazbe mest v času globalizacije, postaja namreč vse bolj aktualna tudi pri nas.

Knjiga Lokalni odzivi na globalne izzive: kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula je izšla v zbirki OST pri Založbi FDV v Ljubljani. Več informacij o knjigi je na voljo na spletni strani Založbe FDV.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt