Ministrstvo odobrilo gradnjo na ljubljanskem Rožniku

07. 07. 2010

Maja Simoneti

Mediji poročajo, da je od 17. maja 2010 z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, dovoljena gradnja dveh vil s 6 stanovanji na Drenikovem vrhu v samem osrčju krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib (TRŠ). Dovoz do objektov je dovoljen po obstoječih sprehajalnih poteh. Danes je moteč že promet do gostilne na vrhu Rožnika. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki se načrtovani gradnji dosledno upira in vztraja pri varovanju območje parka pred novogradnjami, opozarja, da je ta odločba v nasprotju s cilji varovanja, ki so vodili k zavarovanju območja pred desetletji in se od takrat niso v ničemer spremenili. Nasprotno, glede na število obiskovalcev in razvoj mesta je pomen območja za meščane in mesto od takrat postal samo še večji.

Večja pa je tudi verjetnost, da si bodo v bližnji prihodnosti obiskovalci tega mestnega parka delili poti z avtomobili. Kaj se dogaja? Za krajinski park kot obliko varovanja naravne in kulturne dediščine je bil TRŠ razglašen leta 1984. S tem je bilo območje prepoznano kot naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Varstveni režim naj bi poslej zagotavljal rabo in vzdrževanje prostora skladno s funkcijo in kondicijo, ki je vodila k zavarovanju.

Krajinski park TRŠ je eden najstarejših mestnih gozdov v Sloveniji. Viri dokazujejo, da so tako rabo meščani od gospode iz več razlogov zahtevali. Kot javni gozd se je območje uporabljalo od srednjega veka dalje. Do konca 18. stoletja so bili gozdovi na robu mesta edine javne zelene površine, saj so bili vsi vrtovi fevdalcev v mestu zaprti za javnost in je šele po francoski revoluciji Zois, kot prvi med njimi, svoje vrtove odprl javnosti. Sedaj vse kaže , da bo javna raba oškodovana, čeprav  sodeč po zgodnji prepoznavi pomena območja za meščane in mesto do tega nikakor ne bi smelo priti. Primer TRŠ priča o posledicah omejene odgovornosti tistih, ki odločajo o razvoju v prostoru. Razvoju dogodkov je  botrovala tako nepremišljenost občine pri odprodaji nepremičnine za katero je imela predkupno kot tudi pretirano formalizirana zamejenost sektorskega sodelovanja v urejanju prostora pri nas. Zatajili sta občina in država, posebej zadnje je skrb zbujajoče.

Krajinski park TRŠ je realno gledano ime največjega mestnega parka v Ljubljani in Sloveniji. Delitev na entitete, Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je umetna in z vidika uporabnikov in fizionomije mesta brezpredmetna. Pomembna  lahko postane z vidika upravljanja. Pri upravljanju z javnimi dobrim, in mestni park je naravno in grajeno javno dobro, smo v Sloveniji prav zaradi raznih delitev sorazmerno neuspešni. Po privatizaciji so se delitvam pristojnosti med sektorji, ki so tudi formalizirane, pridružile še delitve med lastniki in učinkovito upravljanje se zdi skoraj nemogoče. Stvari naj bi rešil načrt upravljanja kot mehanizem varstva narave, pri čemer vprašanje, ali je ta sploh pravi okvir za urejanje mestnega parka. TRŠ je formalno le deloma obravnavan kot mestni park, čeprav je zgodovinsko in realno gledano predvsem to.  “Krajinski park” je v resnici zgolj ime akta, ki izhaja iz zakona, ki je bil leta 1984 podlaga  za njegovo razglasitev. Sčasoma je prav to postalo razvojna ovira. Ker smo pred leti v Sloveniji formalno ločili pristojnosti za varstvo naravne in kulturne dediščine, je zdaj prav ime tisto, ki po mnenju varstvenikov narave v skladu  z Zakonom o ohranjanju narave govori o tem, da je  območje treba obravnavati kot območje ohranjanja narave, čeprav je bil zakon sprejet leta 1999 (15 let po razglasitvi tega parka in po formalni ločitvi varstva kulturne  naravne dediščine).  Kje se je izgubila kulturna komponenta varstva tega mestnega parka, povezana z oblikovanjem narave, kdo si lasti pravico, da park Tivoli umetno ločuje od gozdnatega zaledja in njegov razvoj brezkompromisno podreja varstvu narave, je vprašanje vsaj toliko kot kdo konkretno bo tisti, ki bo zapečatil usodo poti v parku in jih dovolil nameniti tudi vožnji z avti in kdo bo končno prekinili diktaturo posameznih resorjev v urejanju prostora in ponovno uveljavil prostorsko načrtovanje razvoja kot legitimno obliko usklajevanja interesov za rabo prostora.

komentarji (1)

  1. martina lipnik, 23/07/2010 10:04

    OPISANE GRADNJE PRESEGAJO DOLOČILA PO VELJAVNIH PROSTORSKIH AKTIH.

    Do sprejetja dokumenta v pripravi, to je »OPN MOL – izvedbeni del«, veljajo glede gradenj in drugih posegov v prostor določila še veljavnega prostorskega akta na posameznem obravnavanem območju.
    Skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št. 37/2001) veljajo naslednja določila:
    »Gozdovi s posebnim namenom z oznako GPN niso stavbna zemljišča. Pri obstoječih objektih znotraj gozdov iz prejšnjega odstavka, se kot zazidano stavbno zemljišče upošteva območje gradbene parcele.«
    Veljajo še določila izvedbenih aktov, kot sta:
    • Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91-II., 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04 in 28/05)
    in
    • Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05, 40/08)

    Po teh določilih je dopustno naslednje:
    A) PODATKI IZ VELJAVNIH PROSTORSKIH DOKUMENTOV – k.o. SPODNJA ŠIŠKA
    Zemljišče parc. št. 1544 k.o. Sp. Šiška in deli zemljišč parc. št. 1543, 1545 in 1546 vse k.o. Sp. Šiška
    se po določilih Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana nahajajo znotraj območja gozda s posebnim namenom GPN – v območju urejanja ŠR 1/5 Tivoli –Šišenski hrib (parkovne, športne in rekreacijske površine).
    Območje urejanja ŠR 1/5 (Spodnja Šiška)
    Skupna merila in pogoji Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 – Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91, 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04, 28/05), ki je veljavni izvedbeni prostorski akt za območje urejanja ŠR 1/5 Tivoli –Šišenski hrib, določajo v 7. členu, da je na celotnem območju planske celote Š1 (tudi v ŠR1/5 Tivoli – Šišenski hrib) dovoljeno:
    – rušenje objektov in
    – gradnja kleti za potrebe servisnih dejavnosti osnovnega objekta (vključno ureditev parkirnih in garažnih prostorov).
    Predmetna zemljišča se obenem nahajajo v območju z odlokom razglašenega krajinskega parka, spomenika kulturne dediščine (Kulturna krajina Rožnik in Šišenski hrib) ter v območju naravne vrednote, določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot.

    B) PODATKI IZ VELJAVNIH PROSTORSKIH DOKUMENTOV – k.o. VIČ
    Deli zemljišč parc.št. 30,31,32,33,34 in zemljišče parc.št. 2014, vsa k.o. Vič, se po določilih dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana, nahajajo znotraj območja gozda s posebnim namenom GPN – v območju VR 3/6-2 – Tivoli, Rožnik (parkovne, športne in rekreacijske površine).
    Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05), ki ureja
    območje urejanja VR 3/6-2 Tivoli Rožnik (Vič), določa v :
    – Posebnih merila in pogojih za morfološko enoto 9/2 – javno zelenje:
    Za to območje veljajo določila odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Ur.l.SRS št. 21/84, 47/87, 96/09-obvezna razlaga, 3/10). Za vse posege v območju krajinskega parka je potrebno pridobiti soglaje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, Ljubljana in Ministrstva za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana.
    – Na vseh območjih urejanja je dovoljeno:
    – nadomestna gradnja legalno zgrajenih objektov,
    – rušenje objektov,
    – investicijska vzdrževalna dela na legalno zgrajenih objektih,
    – gradnja kleti v objektih povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih obejtov. Kleti so namenjene servisnim dejavnostim ter parkirnim oziroma garažnim prostorom za potrebe osnovnega objekta,
    – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
    – gradnja objektov za obrambo in zaščito,
    – vodnogospodarske ureditve,
    – gradnja enostavnih objektov.

    C) PODATKI IN DOLOČILA, KI VELJAJO ZA OBE OBMOČJI UREJANJA
    Skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št. 37/2001) veljajo naslednja določila:
    »Gozdovi s posebnim namenom z oznako GPN niso stavbna zemljišča.
    Pri obstoječih objektih znotraj gozdov iz prejšnjega odstavka, se kot zazidano stavbno zemljišče upošteva območje gradbene parcele.«

    V vsakem primeru pa so obvezujoča določila iz soglasij pristojnih služb s področja varstva narave in s področja varstva kulturne dediščine.
    Vrsta varovanega območja/predpis oz. akt o zavarovanju:
    – Kulturna dediščina (EŠD: 22736) / Ljubljana – Kulturna krajina Rožnik in Šišenski hrib
    – Naravna vrednota (EŠD: 317) / Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Ur. l. SRS, št. 21/84 in 47/87, 96/07-obvezna razlaga, 3/10-popravek obvezne razlage)
    – Naravna vrednota (EŠD: 317) / Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 1/04)
    Soglasodajalca sta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana in Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana.

    Iz razpoložljivih podatkov Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/2005, 33/08, 57/09) je razvidno, da zemljišče parc. št. 2014, k.o. Vič (ki poteka ob zemljiščih z objekti, predvidenimi za nadomestne gradnje) predstavlja DEL kategorizirane občinske ceste – javne poti za pešce Drenikov vrh z oznako JPP (odsek št. 720701).

    Za obstoječe objekte, ki se povzemajo in označujejo v prostorskih aktih po podatkih iz javnih uradnih evidenc, prostorski akt daje pogoje glede nadaljnjih dopustnih uporab ali posegov v prostor. Ta določila se večinoma nanašajo na pogoje glede vzdrževanja, sprememb namembnosti in na pogoje glede gabaritov ter oblikovanja nadomestnih objektov.
    Podatki iz javnih evidenc se prikažejo kot »prikaz stanja« iz podatkov, ki jih oskrbujejo državne pristojne službe ali institucije.
    Taki podatki so Zemljiški kataster in kataster stavb, pa tudi geodetski posnetki stanja na terenu, kot jih potrjuje ali izdeluje Geodetska uprava Republike Slovenije.
    Za potrebe priprave in izdelave dopolnjenega osnutka Izvedbenega prostorskega načrta MOL, ki je bil javno razgrnjen, so kot pomembni za obravnavani problem v prikazu stanja objavljeni podatki:
    • kataster
    • Pregledna karta MOL in TOPO5
    • Digitalni orto-foto v M 1:5000
    Če v »prikazu stanja« za IPN MOL niso vrisani vsi obstoječi objekti, je treba najprej dopolniti podatke v »uradnih evidencah«, kar mora po predpisih o geodetski dejavnosti naročiti lastnik nepremičnine, in v prikazih stanja, ki jih oskrbuje država.
    Za stavbe se vodi posebna evidenca v Katastru stavb, Kataster stavb in Zemljiški kataster pa morata biti med seboj skladna – za vse veljajo posebni pravilniki. Prav tako veljajo določila za izdelavo »pregledne karte« in TOPO (topografska karta).
    Že porušeni objekti, ki še niso izbrisani iz uradnih evidenc (so še vedno vpisani v kataster), nimajo istih prostorskih pogojev, kot obstoječi legalni objekti, ki v uradnih evidencah še niso označeni.
    Za njih namreč stvarno ne veljajo več pogoji o nadomestnih gradnjah, pač pa o novogradnjah, saj gre kvečjemu za ruševine, ali še za to ne, kar nima več statusa uporabnega objekta, katerega bi se naj nadomeščalo.
    Glej:
    • Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/1982, Uradni list RS, št. 52/2000 – ZENDMPE in 47/2006- ZEN), 3. Člen, Zemljišča pod gradbenimi objekti, 7. Porušeni objekt, vrsta rabe zemljišča šifra 207.
    in
    • Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/2007 in 26/2007), Vrste digitalnih podatkov in način zapisa – navodilo Številka 00703-9/2007-2 z dne 19. 12. 2007 (začetek uporabe z dnem 01.01.2008): – porušen objekt (207), stavbišče (217), stavba (218), stanovanjska stavba-stavbišče (219), zemljišče pod stavbo (220), nerazčiščeno-stavbno zemljišče (299) ipd.

    Lokacijski pogoji iz veljavnih prostorskih aktov se pridobijo z naročilom Lokacijske informacije za gradnjo na občinskem pristojnem oddelku – to je prav tako MOL OUP.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt