Savsko naselje 1961

“Blok Party” v Savskem naselju

23. 05. 2010

Aidan Cerar

V Ljubljani se je v soboto, 17. aprila dopoldne zgodil prvi slovenski “Blok party”. Dogodek je organiziral hiphop umetnik Trkaj v svoji domači soseski – v Savskem naselju v Ljubljani. Verjetno je omenjeni “Blok party” kot prvi označen le pogojno, ulične in lokalne zabave so se v Sloveniji pojavljale že prej, kar pa mu vseeno ne zmanjša teže, dogodek je namreč z vidika urbane politike precej pomembnejši, kot deluje na prvi pogled.

Takšna zabava je za začetek izvrstna priložnost, da se sosedje med seboj spoznajo. Ljudje, ki se že leta dnevno srečujejo bodo morda skupaj spili pivo, sklenili, da se v prihodnje parkira za blokom, ne na zelenici, ugotovili, da je dvorišče potrebno prenove in se zmenili za sodelovanje.

Soseske pogosto prizadene vandalizem in zanemarjenost, kar precej kvari interes stanovalcev za preživljanje časa v soseski, zanemarjenost pa se konec koncev pozna tudi na ceni stanovanj. In kakšna je tu vloga “Blok partyja”? Stanovalce povezuje s sosesko, še več, pogosto se stanovalci soseske počutijo prav ponosne, da imajo ravno v njihovi soseski tako imenitno zabavo (saj veste, vsakemu se zdi lastna zabava najboljša). Na sosesko, na katero so stanovalci ponosni, bodo tudi bolj pazili, kaj šele, da bi jo vandalizirali.

Soseska ponuja kup možnosti preživljanja prostega časa, vendar se jih v nekaterih soseskah stanovalci le redko poslužujejo. Ponavadi je v soseski vsaj nekaj športnih igrišč, če ima soseska srečo, je v njej tudi šola s popoldanskimi aktivnostmi in morda celo mladinski center. “Blok party” je pokazal potencial sosesk, ki lahko ponudijo prostor vrsti različnih dogodkov, namenjenih stanovalcem. Od večjih letnih dogodkov pa do dogodkov, ki nam polnijo vsakdanjik. Ugotovimo lahko, da se nam ni treba vsak dan voziti čez pol Ljubljane na košarko, saj imamo pred hišo igrišče, le črte je treba malce osvežiti in kupiti mrežico za koš. Če pa vsak prispeva še 5€ morda v sodelovanju s četrtno skupnostjo organiziramo še prenos svetovnega prvenstva v nogometu na ploščadi med bloki.

In prav sodelovanje med stanovalci je najpomembnejši del te zgodbe. Kakor je na “Blok partyju” prepevala Jadranka Juras: “če ne bomo sami, tut noben ne bo za nami, dokler vsak sam nase bo gledu žal bo vedno tko”. Soseske ponujajo neizmeren potencial medsebojnega sodelovanja in stanovalci gotovo najbolje poznajo svojo sosesko, pa tudi svoje želje in potrebe, zato je še najbolje, da se zanje postavijo in angažirajo skupaj. Tako lahko življenje v soseskah postane enostavno prijetnejše.

komentarji (2)

  1. Savski Blok Party 2 – Global trends, business, society, politics & travel by Nick Taylor, 24/05/2011 19:18

    [...] za slovenski prostor, da ga je pohvalil celo Inštitut za politike prostora (IPP) v zanimivem članku, ki mu pripisuje veliko težo. Avtor Aidan Cerar poudari, da predstavljajo tovrstni dogodki [...]

  2. Maja, 24/05/2011 19:36

    Blokovske zabave so zakon in ja, dogajale so se že včasih in dogajajo se marsikje. Mogoeč jih ne promovirajo znani obrazi ampak saj to ni pomembno. Poznajo jih tudi v Šiški in gojili smo jih na svojevrsten način tudi v centru, od takih na katerih smo urejali rožce in pili kompot do takih, ko smo praznovali rojstni dan v parku na Rimski, ki so ga prej zasedali le klošarji in lep vrtni paviljon. Ljudje se pogovarjajo o legendarnih organizatorjih zabav in se dogovarjajo za nove. Na Obirski je moška fešta, ko pada sneg in se kida, zdaj junaki že nekaj časa napovedujeo roštiljado z osvojitivjo travnika med garažami. Kaj vse iamj oan zalogi okrog drugih hiš in po drugih območjih ni moč povedati, se pa ljudje, ne le otroci in mladostniki, brez dvoma tudi družijo, povezujejo in med sabo sodelujejo. Kaj vse lahko iz tega izpeljejo? Čuda! Bravo, blagor in super!

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

patawolongaurban

Omejevanje mestne rasti

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, 22. maj 2012 ob 17. uri

Cenovna dosegljivost stanovanj vs Suburbanizacija na primeru Avstralije

Socialna segregacija, trajna degradacija krajine, slabša opremljenost prostora in netrajnostnost so le nekatere od številnih daljnosežnih posledic uresničievanja ‘’avstralskih sanj’’ o enodružinski lastniški hiši. Kljub svetovni finančni krizi, pretečemu pomanjkanju energije in dobrim namenom urbanistov se proces širitve mest z območji izrazito nizkih gostot še vedno nadaljuje. Ironično je, da se procesi širjenja poselitve v krajino odvijajo ob istočasnem zmanjšanju obsega razpoložljivih cenovno dosegljivih stanovanj.

Predavanje Roberte Esbitt, arhitektke, razvojnice projektov in predavateljice na Univerzi RMIT v Melbournu, bo predstavilo sovpadanje elementov sodobne avstralske družbe, ki spodbujajo suburbanizacijske procese in obenem odmikajo možnosti stanovanjskega lastništva, hkrati pa vplivajo na socialne in fizične strukture v državi. Je avstralski primer neizogibna prihodnost tudi v drugih državah ali bo služil le kot ‘’opozorilni primer’’?

Vabljeni, da se nam pridružite na predavanju in razpravi.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt