Zelene prakse mest
Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu
Četrtek, 22. oktobra 2020
Spletna platforma Zoom

Green urban actions in English

[Poročilo o konferenci] Mesta podnebne spremembe naslavljajo s sodelovanjem in izmenjavo znanj

Z mednarodno konferenco Zelene prakse mest / Green urban actions smo se IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor prejšnji teden, 22. oktobra 2020, pridružili dogodkom v Mesecu prostora in Evropskega tedna regij in mest.

Govorci iz različnih koncev Evrope, tudi dva iz Slovenije, so se strinjali, da je za ustrezno naslavljanje podnebnih sprememb nujno res dobro sodelovanje vseh, od prebivalcev do odločevalcev. Lokalne skupnosti morajo zagotoviti učinkovito participacijo prebivalcev, javnih in zasebnih akterjev, sodelovanje med sektorji in razvijati ustrezne rešitve na lokalni ravni, pri čerem ostaja zelo pomembno tudi delovanje na višjih ravneh, regionalni, nacionalni in mednarodni. Pri tem si lahko pomagajo z znanjem in izkušnjami iz drugih primerljivih okolij. Predstavljeni primeri so za slovenska mesta in občine odprli številna izjemno relevantna vprašanja, kot so energetska učinkovitost in socialna stanovanja, skrb za čist zrak preko javnega potniškega prometa in ozaveščanja lastnikov individualnih kurišč in krepitev odpornosti obalnih mest na nevarnosti, kot so povišanje morske gladine, plimovanje in poplave, plazovi in vročinski valovi, ki spremljajo podnebne spremembe.

Spletno konferenco je prek platforme Zoom ves čas spremljalo več kot 100 udeležencev. Vsem, ki ste nas spremljali, se zahvaljujemo. Če ste konferenco zamudili, vas vabimo k branju spodnjih poudarkov in ogledu posnetkov.

Uvodni pozdrav

Aša Rogelj z Ministrstva za okolje in prostor je pozdravila udeležence in predstavila pričakovanja ministrstva. Izpostavila je pomembno vlogo mest v novi evropski perspektivi in programih spopadanja s podnebnimi spremembami, izpostavila pa je tudi pomen večnivojskega delovanja in povezovanja, tako med mesti, kot na primer v programu URBACT, pa tudi med državami in med različnimi področji. VIDEO

 

Urbane politike in podnebne spremembe

Marcelline Bonneau, ki je nastopila v imenu programa URBACT, je izpostavila pomen mest pri naslavljanju podnebnih sprememb tako z vidika njihovega velikega negativnega vpliva na okolje kot tudi njihove moči za doseganje sprememb. Poudarila je, da je boj proti podnebnim spremembam apolitičen in da se lahko vsak priključi gibanjem in akcijam, ki že potekajo. Spopadanje s podnebnimi spremembi nas povezuje in vanj se konstruktivno vključujemo vsi, tako posamezniki, nevladne organizacije, strokovnjaki kot politika. S pomočjo ankete je med poslušalci zbrala mnenja o tem, kdo ima najpomembnejšo vlogo v spopadanju s podnebnimi spremembami in dobila potrditev, da so to politiki, izvoljeni predstavniki, ki imajo torej ključno vlogo pri oblikovanju skupne vizije. S participativnimi metodami, kot je metoda programa URBACT, pa morajo omogočiti aktivacijo vseh ostalih akterjev, ki so ključni zato, da se proces prilagajanja začne takoj. Predstavila je mednarodne in evropske dogovore in politike, ki mesta usmerjajo pri njihovih prizadevanjih, ter primere dobrih praks iz URBACT omrežij, in sicer prizadevanja kulturnega sektorja za večjo ozaveščenost prebivalcev v Manchestru (omrežje C-CHANGE) in ekološko šolsko prehrano v mestu Mouans Sartoux (BIOCANTEENS).
Urban policies and climate change, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Energetska tranzicija

Carlos Chocarro je predstavil, kako so v regiji Navarra, ki ima med drugim tudi neodvisen davčni sistem, usmerili energetsko politiko v graditev javnih najemnih stanovanj. Potrebo po energetskem prestrukturiranju in prenovi stavbnega fonda so povezali z zaznano energetsko revščino, ki je privedla tudi do zdravstvenih težav prebivalcev ter sklenili investirati v skoraj nič-energijska javna najemna stanovanja. S tem so dolgoročno rešili težave z energetsko revščino, saj so stroški skoraj nič-energijskih stanovanj do 90 % nižji kot v običajnih stanovanjskih enotah. S tem pa so pomembno prispevali tudi k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Poudaril je, da je gradnja velikega števila stanovanj po teh standardih zahtevala tudi ustrezna usposabljanja gradbenega sektorja, prostorskih načrtovalcev in inženirjev, ki na to predhodno niso bili pripravljeni.
Navarra Social Housing, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Inovativna in odgovorna javna naročila

Tamar Reay iz mesta Preston je govorila o javnem naročanju in o tem, kako lahko z upoštevanjem družbenih in okoljskih vidikov javnega naročanja krepimo lokalno bogastvo in s tem koristi javnega naročanja vračamo lokalnim prebivalcem, skupnosti in okolju. Kot primer naložb, pri katerih je treba posebno pozornost nameniti vplivom na okolje, je izpostavila gradbene projekte, tako novogradnje kot pri prenove. V Prestonu so pri prenovi tržnice v mestnem jedru morali na eni strani upoštevati zahteve spomeniškega varstva, na drugi pa so si prizadevali za čim večjo energetsko učinkovitost prenovljene stavbe. Pri tem pa ne gre zanemariti okoljskega odtisa samih obnovitvenih del, kot je varna odstranitev nevarnih materialov in obremenitev mesta s težkimi vozili, in potenciala take naložbe za krepitev lokalnega gospodarstva.
Innovative and responsible public procurement, predstavitev
VIDEO

 

Krožno gospodarstvo

Igor Kos z Inštituta WCycle iz Maribora je predstavil inovativno prakso krožnega gospodarstva, ki so jo v Mestni občini Maribor sprožila javna podjetja, zdaj pa se razvija v mednarodno prepoznaven primer dobre prakse krožnega gospodarstva. Maribor je začel koncept razvijati že pri pripravi trajnostne urbane strategije. Javna podjetja Mestne občine Maribor so najprej povezala svoje razvojne službe, kasneje pa ustanovila poseben Inštitut WCycle, ki se ukvarja izključno s prehodom mesta na krožno gospodarstvo. Inštitut je izjemno uspešen pri pridobivanju sredstev prek različnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja in se je uspel uveljaviti tudi v evropskem prostoru. Predvsem je Maribor zanimiv primer, ker je pobuda za prehod na krožno gospodarstvo prišla s strani javnega sektorja, ne zasebnega, kot je običajno v tujini. V zadnjih letih jim je tako uspelo izvesti že nekaj naložb, predvsem pa so ponosni na doprinos k krepitvi sposobnosti zaposlenih v ustanoviteljskih javnih podjetjih. Trenutno pa svoje moči usmerjajo v ozaveščanje lokalnega prebivalstva.
Krožno gospodarstvo v Mariboru, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Kakovost zraka

Laura Walin je predstavila, kako so Helsinki postali eno izmed evropskih mest, ki se ponaša z dobro kakovostjo zraka. Njihovi glavni vzroki za slabo kakovost zraka v mestu so ozki prometni koridorji, prah na cestah v pomladnih mesecih, ki ostane po zimskem posipavanju in individualna kurišča. Izzivov so se lotili s kombinacijo mehkih in trdih ukrepov. Pripravili so uporabniku prijazen zemljevid kakovosti zraka, univerza pa je pripravila aplikacijo za načrtovanje poti, da se lahko prebivalci izognejo območjem s slabšo kakovostjo zraka. Ozaveščanja prebivalcev o trajnostni rabi malih kuriščih so se lotili z izobraževanjem dimnikarjev, ki zdaj kot ambasadorji svetujejo ljudem, kako zmanjšati vpliv na okolje. Povedala je, da se zavedajo negativnega vpliva izpustov iz prometa in jih želijo med drugimi zmanjšati z večjim deležem električnih avtobusov v mestnem voznem parku.
Helsinki Air Quality Plan 2017-2024 an overview of successful measures, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Prilagajanje podnebnim spremembam

Stefania Manca je razložila, da se Genova zaradi svoje lege na obalnem delu severne Italije z gorami v zaledju sooča s številnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Med te nevarnosti spadajo poplave ob močnih nalivih, plazovi, vročinski valovi in druge. Z namenom pridobitve novih znanj in veščin so se odločili za koordinacijo partnerstva urbane agende EU za prilagajanje na podnebne spremembe. S tem znanjem so oblikovali strategijo za odporno mesto in akcijski načrt. Ob tem je poudarila, da strategija predvsem dobro povezuje vse, kar v mestu že delajo, in k skupnim ciljem vodi obstoječe programe in akterje. Med primeri ukrepov je izpostavila projekt, kjer želijo obnoviti območje nekdanje vojašnice s sonaravnimi rešitvami. Pri projektu sodelujejo z Evropsko investicijsko banko, ki bo opravila analizo stroškov in priložnosti in odločevalcem pokazala, da se tovrstne investicije splačajo. Njihovo izhodišče je v tem primeru bilo, da je vredno dobro predstaviti pozitivne ekonomske posledice prilagajanja na podnebne spremembe. Veliko truda vlagajo tudi v komuniciranje in razvoj znanja, saj verjamejo, da se morajo vsi akterji, tako uradniki kot prebivalci, strokovnjaki in odločevalci med sabo razumeti oziroma govoriti isti jezik.
Boosting Adaptation to Climate Change, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve

Sanja Jerković je poudarila, da ima širše urbano območje Zagreba veliko naravnih danosti in je izredno zeleno. Nekoliko drugačna pa je slika v gosteje pozidanih območjih v središču in okoli njega. Zato se je mesto odločilo, da bo v obnovo degradiranih območij vključilo zeleno infrastrukturo in druge sonaravne rešitve. Pripravili so razvojno strategijo za širše urbano območje, v kateri so zapisali vizijo in cilje za boljše upravljanje z zemljišči in naravnimi viri. Izdelali so mestni atlas degradiranih območij in identificirali območja za zeleno revitalizacijo. Predstavila nam je nekatere primere projektov revitalizacije, kot sta projekta Badel in Gradelj, ideje za ukrepe ob reki Savi in revitalizacijo potoka Černomerec.
Sustainable use of land and nature based solutions in city of Zagreb, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Urbana mobilnost

Matej Gojčič je predstavil, kako je potekala priprava regijske celostne prometne strategije. Ljubljanska urbana regija, ki jo sestavlja 24 občin, se namreč sooča z velikim deležem uporabe osebnih avtomobilov za vsakodnevno mobilnost, medtem ko potniški promet ne sledi povpraševanju. Zanjo so imeli pred začetkom procesa pripravljenih že veliko izhodišč, od različnih analiz in študij do celostnih prometnih strategij posameznih občin. Za razliko od občinskih strategij se je pri regijski pokazalo, da morajo v procesu večjo pozornost nameniti sodelovanju z deležniki in vključevanju subjektov na nacionalni ravni. Od sprejetja strategije so vidne že prve pozitivne spremembe. Zgrajenih je bilo več parkirišč P+R po regiji, podaljšane so bile nekatere linije mestnega potniškega prometa, predvidene pa so tudi nove daljinske kolesarske povezave. Izkušnje, pridobljene z oblikovanjem regijske strategije, so kasneje prenesli tudi v partnerstvo Urbane agende za urbano mobilnost, kjer so zagovarjali pomen izdelave celostnih prometnih strategij za manjša mestna središča, s čimer se lahko mobilnost načrtuje od izvora dalje v regijo in širše.
Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije, predstavitev v .pdf
VIDEO

 

Zaključki

Govorci in udeleženci so skupaj ugotovili, da je za spopadanje s podnebnimi spremembami izjemno pomembna akumulacija znanj in izkušenj. Naučiti se moramo govoriti isti jezik, da bomo vsi znali narediti svoje, tako politika, kot uradniki, zasebni sektor in nenazadnje javnost. Zaključke konference bo ministrstvo uporabilo pri pripravi na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

 


VABILO IN PROGRAM

Vabimo vas, da se nam pridružite na spletni konferenci Zelene prakse mest: Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki slovenskih in drugih evropskih mest bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo kakovost življenja svojih prebivalcev in skupnosti.

Podnebne spremembe tudi v trenutni s pandemijo povezani krizi ostajajo eden glavnih izzivov našega časa. Nujnost ukrepanja izpostavljajo številni mednarodni dogovori, kot sta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 s cilji trajnostnega razvoja in Pariški sporazum o podnebnih spremembah, prizadevanjem pa se z Evropskim zelenim dogovorom, Skladom za pravični prehod in ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, odločneje priključuje tudi Evropska unija.

Pomen pravičnega zelenega prehoda podpirajo tudi prednostna področja kohezijske politike EU po letu 2020, v skladu s katerimi naj bi Evropa postala pametnejša, bolj zelena, bolj povezana, bolj socialna in bliže državljanom. Po tem načelu bo za mesta in urbana območja rezerviranih 6 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi bodo trajnostni razvoj na lokalni ravni lahko avtonomno usmerjale lokalne uprave.

Trajnostni urbani razvoj je začrtan z Urbano agendo za EU iz leta 2016, po sprejemu katere so se postopoma oblikovala partnerstva po posameznih področjih. V njih so v precedenčnem primeru prostovoljnega sodelovanja mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove ter organizacije civilne družbe, strokovnjaki in drugi deležniki skupaj pripravljali akcijske načrte za izvajanje urbane agende.

Vloga mest v partnerstvih je izjemno pomembna, saj vemo, da so mesta, občine in lokalne uprave na prvi bojni črti pri boju proti podnebnim spremembam, da se hitro odzivajo na krizne dogodke in preizkušajo inovativne pristope.

 

Navdušujoče rešitve

Številna mesta so v soočanju z izzivi v lokalnem okolju že razvila navdušujoče rešitve, ki so lahko navdih drugim evropskim mestom pri pravičnem zelenem prehodu.

Po zgledu Evropskega omrežja urbanističnega znanja (EUKN) se bomo osredotočili na partnerstva, ki imajo ima močno okoljsko usmeritev, t. i. zeleno jedro, to so energetska tranzicija, inovativna in odgovorna javna naročila, kakovost zraka, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve ter urbana mobilnost.

Ta partnerstva poudarjajo vse pomembnejšo vlogo mest pri odzivanju na podnebno in okoljsko krizo s spreminjanjem vzorcev proizvodnje, potrošnje in delovanja. Zelena partnerstva prepoznavajo in poudarjajo potrebo po sodelovanju za zmanjšanje vpliva, ki ga imajo urbana območja na okolje, ter hkratno izboljšanje kakovosti življenja in moči skupnosti.

Na dogodku bomo prisluhnili predstavnikom mest širom Evrope, ki nam bodo skozi predstavitve inovativnih rešitev, ki so jih uvedli v svojem lokalnem okolju, približali vsebino oblikovano v akcijskih načrtih partnerstev Urbane Agende za EU.

Namen konference je tudi posvetovanje s slovenskimi mesti in občinami o tem, kako se lahko mesta spopadajo z regulativnimi ovirami, s katerimi se srečujejo pri doseganju trajnostnih ciljev. Zbrani odzivi bodo služili pripravi na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Dogodek bo potekal dvojezično – v slovenščini in angleščini s simultanim tolmačenjem.

VABILO IN PROGRAM (PDF)*

*Prijavljeni bodo prejeli povezavo do dogodka najkasneje dan pred dogodkom.


GOVORCI


URBANE POLITIKE IN PODNEBNE SPREMEMBE

Urbana politika EU ni samo tesno povezana z okoljsko politiko, ampak iz nje tudi izhaja. Pri prizadevanjih za zmanjšanje vplivov na okolje ne smemo pozabiti na ključno vlogo, ki jo pri tem igrajo mesta in lokalne skupnosti.

Marcelline Bonneau, URBACT, Resilia Solutions

Marcelline Bonneau trajnost razume kot izhodiščno in sprejeto paradigmo. Njeno delo obsega raziskave, analitične in eksperimentalne storitve v podporo družbenemu prehodu. Vodenje, upravljanje, urbanizem, celostni pristopi in opolnomočenje je le nekaj tem, ki jih raziskuje. Sodeluje z javnimi organi in lokalnimi pobudami. Prizadeva si povezati teorijo in prakso, civilno-družbene in strateške dejavnosti, lokalno in evropsko raven. Je strokovnjakinja pri programu URBACT in projektih pobude Urban Innovative Actions (za Antwerpen in Lille) ter vodja skupnosti izvajalcev pri DG REGIO. Objavlja v tisku in na spletu, moderira in sodeluje pri podcastih, video posnetkih, spletnih seminarjih, delavnicah in konferencah. 


ENERGETSKA TRANZICIJA

Navarra je znana po svojih prizadevanjih na področju energetske učinkovitosti, še zlasti velikih naložbah v energetsko učinkovita najemna socialna stanovanja, za kar so pridobili tudi posojilo Evropske investicijske banke.

Akcijski načrt partnerstva za energetsko tranzicijo

Carlos Chocarro, Navarra NASUVINSA

Carlos Chocarro je višji urbanist v NASUVINSI, regionalnem javnem podjetju pod okriljem regije Navarra v Španiji. Deset let je sodeloval pri razvoju arhitekturnih projektov, zdaj pa že dvajset let deluje na področju mobilnosti, logistike in prometa. Trenutno deluje v projektih na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti in energetske tranzicije. Svojo regijo zastopa v Partnerstvu za energetsko tranzicijo v okviru Urbane agende za EU.


INOVATIVNA IN ODGOVORNA JAVNA NAROČILA

Preston že desetletje krepi lokalno bogastvo z usmerjanjem javnih sredstev v lokalno gospodarstvo prek pametnih javnih naročil. V evropskem prostoru je že znan t. i. prestonski model, ki ga v okviru programa URBACT prenašajo tudi v druga mesta.

Akcijski načrt partnerstva za inovativna in odgovorna javna naročila

Tamar Reay, Preston

Tamar Reay je že več kot petnajst let zaposlena v mestni upravi Prestona. Delovala je v različnih vlogah od gospodarskega razvoja in politik, financ (upravljanje in izvajanje) do svetovanja pri oblikovanju politik in podpore pri njihovem izvajanju. Vključena je v širšo skupino mestne uprave za krepitev lokalnega bogastva. Preston predstavlja v Partnerstvu za inovativna in odgovorna javna naročila v okviru Urbane agende za EU. Trenutno je vodja projekta Making Spend Matter, prenosnega omrežja v programu URBACT. Projekt se osredotoča na analizo porabe kot orodje za povečanje vpliva javnih naročil na mesta in skupnosti.  


KROŽNO GOSPODARSTVO

Maribor se je kot eno od prvih mest lotilo prehoda na krožno gospodarstvo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v EU. Načrti se korak za korakom uresničujejo, zdaj tudi prek za ta namen ustanovljenega inštituta.

Akcijski načrt partnerstva za krožno gospodarstvo

Igor Kos, WCYCLE Maribor

Igor Kos je svetovalec na WCYCLE inštitutu v Mariboru. Njegova dolgoletna strast je krožno gospodarstvo. Prizadeva si za nadaljnji razvoj poslovnega modela krožnega gospodarstva za Maribor. Sodeloval je pri pripravi Strategije prehoda mesta Maribor v krožno gospodarstvo, ki jo je mestni svet potrdil junija 2018, in Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Je član Partnerstva za urbano agendo EU za krožno gospodarstvo.  


KAKOVOST ZRAKA

Helsinki so med najbolj ambicioznimi in aktivnimi evropskimi mesti na področju kakovosti zraka. Svojo vodilno vlogo je mesto utemeljilo tudi kot koordinator partnerstva za kakovost zraka v okviru Urbane agende za EU.

Akcijski načrt partnerstva za kakovost zraka

Laura Walin, Helsinki

Laura Walin je pred kratkim prevzela vlogo vodje Oddelka za varstvo okolja v Helsinkih. Pred tem je dvanajst let delala v Evropski agenciji za kemikalije, nazadnje kot vodja skupine za regulativno podporo. Delala je tudi na področjih znanstvenega komuniciranja in akademskih raziskav. Doktorirala je iz evolucijske ekologije in prava ter magistrirala iz primerjalne književnosti na Univerzi v Helsinkih.


PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM 

Genova se zaveda svoje ranljivosti za podnebne spremembe in aktivno pristopa k zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Močan motiv jih je prignal tudi do vodilne vloge v partnerstvu v okviru Urbane agende za EU.

Akcijski načrt partnerstva za prilagajanje podbenim spremembam

Stefania Manca, Genova

Stefania Manca je diplomirala iz naravoslovnih znanosti na Univerzi v Genovi, s specializacijo na področju pametnih mest. V upravi mesta Genova je zaposlena od leta 2011. Januarja 2020 je bila uradno imenovana za mestno menedžerko za področje odpornosti. Od leta 2017 je koordinatorka Partnerstva za prilagajanje podnebnim spremembam v okviru Urbane agende za EU. Njene teme so trajnostni razvoj, politike in ukrepi večnivojskega upravljanja, odpornost, prilagajanje podnebnim spremembam, kot tudi lokalno, nacionalno in mednarodno mreženje, urbano, teritorialno in participativno načrtovanje.  


TRAJNOSTNA RABA PROSTORA IN SONARAVNE REŠITVE

Zagreb zadnja leta krepi svoja prizadevanja na področju trajnostne rabe prostora. Preobražanje degradiranih območij znotraj mesta za nove namembnosti združujejo s sonaravnimi rešitvami za prilagajanje podnebnim spremembam.

Akcijski načrt partnerstva za trajnostno rabo tal in sonaravne rešitve

Sanja Jerković, Zagreb

Sanja Jerković že štiri leta vodi pisarno za strateško načrtovanje in razvoj mesta Zagreb. Arhitekturo je študirala na IUAV v Benetkah, podiplomski študij je končala na Tehnični univerzi v Delftu. Zaposlena je bila na Arhitekturni univerzi IUAV v Benetkah, Fakulteti za arhitekturo Univerze v Zagrebu in na Fakulteti za arhitekturo na Tehnični univerzi v Delftu ter v arhitekturnih birojih AG Planum d.o.o. in Masa project d.o.o.. Strokovno se ukvarja z urbanim razvojem, stanovanjsko arhitekturo, infrastrukturo in podzemno arhitekturo. Deluje tudi kot izvršna direktorica in koordinatorka številnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih konferenc in kongresov. 


URBANA MOBILNOST

Občine ljubljanske urbane regije se zavedajo pomena prometnega in prostorskega načrtovanja na regionalni ravni. Ta lahko uspešno premošča razkorak med lokalnimi izzivi in potrebami ter strategijami na nacionalnem in evropskem nivoju.

Akcijski načrt partnerstva za urbano mobilnost

Matej Gojčič, RRA LUR

Matej Gojčič je namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je arhitekt z dolgoletnimi izkušnjami na področju prostorskega, prometnega in razvojnega načrtovanja. Delovne izkušnje se nanašajo na pripravo razvojnih načrtov Ljubljanske urbane regije, različnih strokovnih gradiv za prostorsko načrtovanje na nivoju regije, pripravo državnih prostorskih načrtov, načrtovanje in nadzor letališč, celostnih prometnih strategij občin in regije, GIS, vodenje in koordinacijo projektov, sofinanciranih z EU sredstvi, ter sodelovanje z različnimi deležniki na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.


Konferenco organizirajo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Je stranski dogodek Evropskega tedna regij in mest 2020.

Avtor grafike: Darja Klančar, Darka

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri