Soseska
je načrtovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali širšem območju mesta za okrog 2500 – 5000 prebivalcev, ki v območju dostopnosti pešca poleg stanovanj vključuje potrebno infrastrukturo in vso dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja.
Sosedstvo
je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb.
Oba izraza se do neke mere pomensko prepletata. Ko označujeta območje, je sosedstvo načeloma ožje kot soseska, pri sosedstvu kot teritorialni enoti tudi ne gre za prostorsko-načrtovalsko določeno enoto.
Zaradi šibkih socialnih vezi, ki obstajajo v takšni skupnosti je sosedstvo pomemben člen pri vprašanjih urejanja prostora, predvsem pri skrbi za javni prostor, pri urbani prenovi in pri sodelovanju javnosti v prostorskem načrtovanju.
Oba izraza se večinoma prekrivata s pomenom izraza »neighbourhood« v angleščini, za sosesko kot plansko enoto prostorskega načrtovanja pa je v teoretičnih besedilih ustreznejši prevod »neighbourhood unit«. Izraz »neighbourhood« je v angleščini precej bolj vsakdanji, kot sta obravnavana izraza v slovenščini, zato je tudi njegova uporaba širša, pomeni pa v osnovi skupnost v urbanem okolju, vezano na del mesta, in ne le na socialne, etnične ali druge skupne lastnosti članov.
S pojmom soseska v zadnjem času predvsem investitorji v stanovanjski gradnji zavajajoče poimenujejo vsak projekt večstanovanjskih stavb, ne glede na to, da nima zagotovljenih nikakršnih funkcij soseske, razen stanovanj. Taka raba pojma počasi že prehaja tudi v vsakdanjo govorico.