Javnost
1. skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ter se organizira, da bi ga rešila.
2. v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa.
Pojem je širok in kompleksen, zato njegove enoznačne definicije ne bomo našli. V komunikološki teoriji je poudarek na javnostih kot skupinah posameznikov in reševanju skupnih problemov. Za urejanje prostora je praviloma bolj primerna definicija, ki izhaja iz Habermasovega razumevanja meščanske javnosti, pri kateri problematiko formiranja in razvoja javnosti omeji na tako imenovani liberalni model svobodno rezonirajočih zasebnikov, zbranih v publiko v liberalni državi. V urejanju prostora so javnost najpogosteje lokalni prebivalci, ki jih načrtovanje, gradnja, raba ali prenova nekega območja neposredno zadeva. Pri tem so med lokalnimi prebivalci lahko zajeti tudi začasni prebivalci, najemniki, itd. Angleški izraz »public« ima zelo podobne pomene, za vsoto javnosti se uporablja tudi izraz »general public«, pojmu meščanske javnosti pa je blizu tudi pojem »public sphere«.