Tržnice v mestih so pogosto srce družbene vitalnosti skupnosti. Igrajo pomembno vlogo v lokalnem sistemu prehrane, celovitem razvijanju prostorov in gospodarskem razvoju nekega območja. Poleg družbenih in mikroekonomskih učinkov pozitivni učinki vitalnih tržnic posegajo tudi na druga področja: so odlični viri za zdravje skupnosti, ustvarjajo varne in živahne javne prostore, krepijo civilno družbo ter imajo…
Pot v šolo je priložnost, da se otroci vsak dan gibajo, kar je pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje. Veliko otrok v Sloveniji živi dovolj blizu šole, da bi lahko vsak dan hodili ali kolesarili v šolo. Žal mnoge v šolo vozijo, ker starši menijo, da so šolske poti nevarne, ali pa nimajo časa,…
V zadnjih 40 letih se je prometna infrastruktura po celotni državi podredila avtomobilom, katerih število se je povečalo za 4-krat. Mesta so preplavljena s stoječimi avtomobili, saj prebivalci in zaposleni uporabljajo parkirna mesta, ki pa odvzemajo dragocen mestni prostor ljudem. Zaradi povpraševanja se gradi še več parkirišč, kar zmanjšuje potencial za hojo ali uporabo kolesa….
Skrb za enakovredno vključevanje vseh prebivalcev v življenjsko okolje je stalna naloga odgovornih za načrtovanje in urejanje urbanega prostora. Pri tem jih vodi spoznanje, da smo ljudje različni, da so potrebe invalidov v marsičem podobne potrebam starejših in staršev z otroškimi vozički ter da ni povprečnega uporabnika prostora. V praksi je zelo pomembno, kako dobro…
Dostopnost do javnih storitev je ena od osnovnih človekovih pravic. A razpršena poselitev na podeželju in pomanjkanje kakovostne mreže javnega potniškega prometa pomenita, da so prizadeti predvsem starejši, ki lahko postanejo izolirani in osamljeni. Leta 2014 je bil ustanovljen Zavod Sopotniki, ki nudi brezplačne prevoze za starejše na podeželju, s čimer vključuje starostnike v aktivno…
Ljubljana je leta 1976 zaprla prve ulice v mestnem jedru za motorni promet, s čimer je nastal prvi zametek pešcone. Prepoved motornega prometa je bila predpogoj za revitalizacijo starega mestnega jedra, Stare Ljubljane, kjer se je v 80. in 90. letih razcvetelo družabno življenje mesta. Leta 2007 se je z namenom dviga kakovosti življenja začel…
Organizacija aktivne poti v šolo že ob začetku šolanja lahko prispeva k zdravemu življenjskemu slogu šolarjev in tudi k zmanjševanju razlik med njimi. V preteklih letih je slovenske šole in občine na te možnosti opozoril program Aktivno v šolo, s katerim je Ministrstvo za zdravje omogočilo šolam izvajanje organizirane hoje v šolo s Pešbusom in…
“Peš petki”, kot jim rečejo v Črni na Koroškem, so dnevi, ko se vesela, pisana druščina šolarjev in spremljevalcev peš ali s skiroji skupaj odpravi v šolo. Ne zmotita jih ne dež, za to imajo dežnike in pelerine, ne mraz, hodili so tudi že pri minus deset stopinjah Celzija (-10°C). Na poti do šole se…
Zakon o osnovnih šolah (ZOsn) ureja osnovnošolske prevoze, ki so ob določenih pogojih brezplačni. Zakon določa, da se o izvajanju prevoza osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo, kar pomeni, da je občina zadolžena za izvajanje in financiranje teh prevozov. Mestna občina Slovenj Gradec je leta 2013 uredila področje šolskih prevozov s Pravilnikom o…
Sistemi izposoje koles so se v zadnjem desetletju zelo razširili in postali priljubljena ter okolju in zdravju prijazna alternativa za premagovanje vsakodnevnih poti v mestih. Tudi v Sloveniji vse več mest prepoznava potencial razvoja kolesarske infrastrukture in vzpostavlja sisteme izposoje koles. S tem svojim prebivalcem omogočajo poceni, v nekaterih primeri celo zastonj storitev, ki obenem…
