Inštitut za politike prostora deluje v okviru dveh temeljnih dejavnosti. Prva je raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, druga pa dejavnost nevladne organizacije na področju prostora. Pri tem se razvija v pomembno neodvisno institucijo, ki je sposobna povezovati različne deležnike v urejanju prostora, ter širiti in poglabljati razumevanje različnih vidikov prostora. V preteklih treh letih smo si to vlogo že deloma utrdil, v naslednjih letih pa se želimo razviti v osrednjo organizacijo, ki bo na svojem vsebinskem področju povezovala NVO, prebivalce, javni in zasebni sektor ter stroko v različne oblike partnerstev od lokalne do nadnacionalne ravni. Hkrati pa bo želimo sami ali v sodelovanju s komplementarnimi organizacijami sistematično poglabljalati razumevanje skupnosti, struktur, tokov in procesov v prostoru.
Inštitut za politike prostora si je od ustanovitve uspel pridobiti pomembno vlogo zlasti v okviru nevladnega sektorja na področju urejanja prostora. Skozi svoje delovanje od 2007 postopoma gradi javni diskurz o vprašanjih urejanja prostora. Skupaj s partnerji smo ključno prispevali k oživitvi in prevzemanju pobude nevladnega sektorja v civilnem dialogu ter oblikovanju širšega partnerstva civilne družbe na področju prostora. V civilnem dialogu smo od začetnega odzivanja na javna posvetovanja prešli k lastnim pobudam, na katere se javne institutcije že odzivajo pozitivno. V tem okviru želimo iz priznavanja naših pobud preiti k upoštevanju naših pobud.
Velik del naših aktivnosti je usmerjen v spodbujenje participativnih praks pri oblikovanju urbanih politik in prostorskih načrtov na različnih ravneh, prav tako pa se aktivno vključujemo v pripravo ključnih dokumentov na občinski, regionalni, državni ravni in ravni EU. Kot edina nevladna institucija v Sloveniji smo sodelovali pri oblikovanju nekaterih ključnih dokumentov evropske politike teritorialne kohezije, kot sta Teritorialna Agenda EU ali Zelena knjiga o teritorialni koheziji, javno pa smo podali obsežne in sistematične pripombe na predlog novih občinskih prostorskih aktov za Ljubljano ipd.
Na področju raziskav in razvoja je naše delovanje sicer manj obsežno, vendar pa se je Inštitut za politike prostora kljub temu uveljavil kot raziskovalna organizacija, ki na nacionalni ravni odpira pomembna področja raziskovanja, predvsem raziskovanje procesov ‘od spodaj’ ter vrednotenja dolgoročnih učinkov prostorske politike s pomočjo scenarijev. Naše raziskovalne in razvojne dejavnosti so skladne z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom za obdobje 2006-2010 (NRRP) in prednostnimi področji raziskav in razvoja, ki niso neposredno vezana na cilj gospodarske konkurenčnosti. NRRP je raziskave družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov trajnostnega razvoja in rabe prostora ter vključenost Slovenije v prostorski razvoj Evrope štel k raziskavam, ki prispevajo k razumevanju in obvladovanju družbenih procesov in tveganj, ki jih sprožajo nove tehnologije, globaliziran gospodarski razvoj, spreminjanje demografske strukture ter povečana kompleksnost upravljanja sodobnih družb (NRRP, poglavje 4.1.1). Raziskovalna dejavnost IPoP zapolnjuje vrzel v okviru prednostnih področij NRRP glede celovitega obravnavanja vidikov trajnostnega razvoja in njegove prostorske dimenzije ter raziskav vključenosti Slovenije v prostorski razvoj Evrope.
Inštitut za politike prostora se je skozi sodelovanje v mednarodnih projektih uveljavil kot referenčna institucija za Slovenijo v študijah, ki pokrivajo prostor celotne EU. To vlogo nameravamo okrepiti predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskave in povezovanjem z raziskovalnimi organizacijami na drugih področjih, ki s svojimi raziskavami posegajo na področje prostora. Pri tem bomo se bomo osredotočili na trajnostno urejanje prostora, ki vključuje participativne procese odločanja in dolgoročno delovanje.
V sklopu naših aktivnosti je pomemben del namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu urejanja prostora, saj verjamemo, da je ozaveščena širša javnost predpogoj za postopno izboljšanje stanja na področju urejanja prostora. Pri tem želimo spodbujati javni diskurz o urejanju prostora tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Naših dogodkov se je v preteklosti udeležilo skoraj 1.000 udeležencev, približno toliko pa je tudi prejemnikov naših elektronskih sporočil. V prihodnje bomo okrepili sodelovanje z velikimi mediji glede ozaveššanja javnosti o pomenu urejanja prostora.