IPoP podpira skupnosti pri trajnostnem urejanju prostora.
Trajnostno urejanje prostora
Trajnostno urejanje prostora podpira prizadevanje družbe za trajnostni razvoj, ob tem posebej poudarja pomen ohranjanja naravnih virov za prihodnje generacije in izpostavlja pomen skrbi za družbene razsežnosti pri načrtovanju razvoja in rabi prostora. Na aktualne razmere, kot so družbena neenakost, podnebne spremembe, izguba biotske pestrosti, omejenost naravnih virov, revščina, energetska kriza, urbanizacija, onesnaženost okolja, javno zdravje in druge, trajnostno urejanje prostora odgovarja s celovitim in vključujočim prostorskim načrtovanjem in upravljanjem prostora. Preprosto povedano gre za vsebinske in organizacijske ukrepe in metode, ki si prizadevajo zagotoviti bolj celovito urejanje prostora skozi boljše povezave med področji, fazami in akterji v procesih načrtovanja in upravljanja.
Med raziskovalci in praktiki iz različnih strokovnih področij ter mednarodno politično javnostjo je prevladalo prepričanje, da je razmere v našem okolju in družbi mogoče izboljšati in negativne vplive razvoja na družbo in okolje bolje obvladati, če bomo uspeli zajeziti delitve (fragmentacijo) in bolje povezati, organizirati in uskladiti delovanje akterjev na različnih področjih in ravneh, če bomo zmogli delovati bolj medgeneracijsko, čezsektorsko in čezmejno povezano. Pot v dolgoročno vzdržen ekonomski razvoj in stabilnost družbenega in fizičnega okolja v tem okviru zagotavlja povezovanje, tudi novih akterjev, prebivalcev in zasebnega sektorja, z javnim sektorjem.
Čeprav po mnenju mnogih prostorskih načrtovalcev sama predpona trajnostno ne spreminja bistva prostorskega načrtovanja, pa se v urejanju prostora vendarle uveljavljajo novi poudarki in spreminjajo razmerja sil. Ko govorimo o trajnostni mobilnosti ali odpornosti mest na podnebne spremembe, se pri prostorskem načrtovanju opiramo na nove argumente in v odločanje vključujemo nove akterje, oboje z namenom zagotoviti fizične pogoje za zniževanje ogljičnega odtisa družbe, spremembe potovalnih navad in zdravja prebivalcev.
Da bi odločanje o razvoju v prostoru, o rabi in upravljanju prostora zagotovilo bolj izenačene pogoje bivanja, boljše varstvo okolja in učinkovitejše ohranjanje narave ter večjo odpornost družbe na izzive razvoja, so očitno potrebna dodatna prizadevanja družbe in drugačna politična volja. Prostorsko načrtovanje dobiva s prizadevanji družbe za trajnostni razvoj večji pomen, kot ga je imelo še nedavno, številni mednarodni dokumenti državam priporočajo, da okrepijo prostorsko načrtovanje in zagotovijo pogoje za dolgoročno skladen družbeno-ekonomski in okoljski razvoj.
Vir: Berilo za trajnostno urejanje prostora
Politike prostora
Tako kot narava je tudi prostor sistem, ki je v nenehnem spreminjanju in nima končnega stanja. Z našimi dejavnostmi, z uporabo ali s predvidevanjem naših potreb – npr. skozi prostorsko načrtovanje – ga ljudje nenehno preoblikujemo. Po drugi strani pa njegove značilnosti, kot so fizična razporeditev dejavnosti, razmejitve in povezave med njimi, pa tudi način dojemanja prostora in njegova reprezentacija, močno zaznamujejo naše vsakdanje življenje.
Akterji urejanja prostora so javne institucije, kot so države in občine, zasebne organizacije v obliki gospodarskih družb ali vlagateljev, skupnostne organizacije in neformalno povezane skupnosti, pa tudi posamezniki.
Vsi ti v različnih vlogah in na različne načine sooblikujejo prostorski in urbani razvoj, njihovo ravnanje v zvezi s tem pa imenujemo politike prostora. Te torej obsegajo nize odločitev različnih akterjev, od javnih do zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov, z vplivom na prostorski razvoj.
Vir: Politike prostora