Četrti katalog Mesta >> mestom!
Tokratni nabor trinajstih dobrih praks je pester in vključuje različne ukrepe, povezane s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, urejanjem zelenih površin, razkriva različne pristope k oživljanju mest, povezovanju skupnosti in izobraževanju.
Za pričujočo izdajo smo prakse nabirali s pomočjo razpisa, vendar smo izbor zaradi nekoliko slabšega odziva dopolnili še sami. Pripravili smo nabor trinajst programov in projektov, ki segajo od Kopra do Ormoža pa od Bohinja do Kočevja in onkraj ter odgovarjajo na številna aktualna urbana vprašanja.
Zanimalo nas je, kako je iz nekdanjega vrtca nastal medgeneracijski skupnostni center, iz nekdanje smodnišnice pa kulturno in družbeno središče. In kako slikoviti murali krepijo lokalno pripadnost in z zgodbami iz lokalne zgodovine, kulture in narave oživljajo javni prostor. Predstavili smo projekt urbane kavarne v Kiosku 67, ki je odprla novo polje za sodelovanje javnosti pri oblikovanju mesta, in ukrepe, ki zaščitijo otroke in šolarje v prometno preobremenjenih območjih ter jim omogočajo varne prihode v šolo.
Navdušujoče je, da imajo slovenske občine toliko dobrih praks, ki jih želimo deliti in predstaviti širši javnosti in ki po svoji inovativnosti ne zaostajajo za drugimi evropskimi mesti. Vedno znova dobi katera od njih posebni zagon, pomlajeno ekipo, v prihodnost zazrto vodstvo ali izjemno požrtvovalne sodelavce, ki zmorejo narediti tisti korak več. Pogosto pa gre tudi za to, da so pripravljene podpreti pobudo, ki prihaja s strani lokalnih organizacij ali lokalne skupnosti. Ob četrti izdaji nas veseli predvsem to, da je eden glavnih virov inovativnih praks občin sodelovanje z nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe.
Ker je osrednje vodilo kataloga prenos ukrepov in praks, želimo z naborom in predstavitvijo uspešnih projektov iz različnih mest po Sloveniji, navdihniti in spodbuditi tudi druge občine in javna podjetja, da prakse preizkusijo tudi v svojih mestih. Zato vabljeni, da ob koncu opisa posamezne prakse preberete tudi priporočilo za prenos. ♡
Vključene prakse
1. Skate park in prostor za druženje mladih, Kočevje
Občina Kočevje v prenovo in vzpostavljanje novih javnih prostorov vključuje tudi njihove končne uporabnike. Tak primer je tudi izgradnja skate parka, ki je postal nepogrešljiv prostor za druženje mladine, kot tudi za rekreiranje različnih generacij.
2. Urbana kavarna, Koper
Neformalni urbanistični posveti ob kavi ponujano sproščen format, ki omogoča občini vključevanje javnosti in sodelovanje z njo na različnih področjih delovanja občine.
3. Kranjska dolga miza, Kranj
Kulinarični dogodek, ki skrbi za povezovanje lokalnih akterjev na področju kulinarike, pri organizaciji sledi načelom podnebju prijaznih dogodkov.
4. API vrtec, Ljubljana
Pedagoški program API vrtec pomembno dopolnjuje prizadevanja Ljubljane k ozaveščanju o pomembnosti naravnih virov in biodiverzitete. Praksa se osredotoča na najmlajše meščane in pomaga pri opolnomočenosti pedagoških strokovnih delavcev na področju ohranjanja okolja in varstva narave.
5. S kolesom v šolo, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi
Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi in devet šol na območju teh treh občin ter RRC Ormož so se povezali z namenom vzpodbuditi trajnosti prihod v šolo in zmanjšati ogljični odtis šolarjev in zaposlenih na šolah, kakor tudi izboljšati kolesarsko infrastrukturo in spodbujati zdrav način življenja.
6. Lesni feniks, Žiri
Leseni ostanki in odslužen les predstavljajo surovino, ki v veliki večini primerov konča na odlagališčih ali v domačih in industrijskih pečeh. Občina Žiri je v sodelovanju z lokalnim podjetjem in dijaki Šolskega centra Škofja Loka iz odsluženega lesa izdelala novo urbano opremo.
7. Bohinjska hiša, Občina Bohinj
Skupnostni prostori izboljšujejo kakovost bivanja in lokalnega okolja. Omogočajo vključenost in družbeno povezanost prebivalcev, medsebojno spoznavanje, sprejemanje in razumevanje ter zmanjšujejo razlike med prebivalci. Bohinjska hiša je pilotni projekt medgeneracijskega centra, ki se nahaja v Bohinjski Bistrici v prostorih bivšega vrtca.
8. Kreativna četrt Barutana, Kamnik
Urbana prenova industrijskih stavb in zemljišč ima pomembno vlogo pri oživljanju mest in ustvarjanju prostorov, ki so lahko namenjeni kulturnim, kreativnim, mladinskim in drugim družbenim vsebinam. Kreativna četrt Barutana je projekt, ki združuje obstoječe organizacije s področja kulture, mladine, nevladnih organizacij in podjetništva (Zadruga Kikštarter) na skupnem prostoru nekdanje smodnišnice.
9. Sodobni pristopi k urejanju zelenih površin, Bled
Javne zelene površine v naseljih izboljšujejo kakovost življenja in prispevajo k zdravju in dobremu počutju prebivalcev. Spodbujajo tudi preživljanje časa na prostem in telesno dejavnost, kar pozitivno vpliva na duševno zdravje. Občina v sodelovanju s komunalnim podjetjem Infrastruktura Bled pri skrbi za zgledno urejene javne zelene površine sledi sodobnim trendom vzdrževanja in načrtovanja.
10. Udobna Mislejeva ulica, Ljubljana
Prometna varnost otrok, spodbujanje hoje in drugih oblik trajnostne mobilnosti, urejanje novih odprtih prostorov, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje učinka toplotnega otoka spodbujajo razmislek o novih načinih urejanja ulic, na katerih se nahajajo šole in vrtci. V Ljubljani je primer take prenove Mislejeva ulica.
11. Šolska ulica, Most na Soči
Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo je ukrep za izboljšanje varnosti in udobnosti šolske poti. V obdobju njenega izvajanja se na cesti v neposredni okolici šole omeji motorni promet v času jutranje konice, na primer eno uro pred začetkom pouka. Občina Tolmin je skupaj z Osnovno šolo Most na Soči in krajevno skupnostjo želela preizkusiti in uvesti trajni ukrep šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo.
12. Golovec trail park, Ljubljana
Največja gorskokolesarska skupnost pri nas se nahaja v Ljubljani v neposredni bližini starega mestnega jedra, na južnem pobočju mestnega gozda Golovec. Pred 15 leti so lokalni kolesarji tam začeli urejati poti za gorsko kolesarjenje na zasebnih zemljiščih. Ko so poti začele privabljati kolesarje tudi iz drugih sosesk, se je pokazala potreba po bolj organiziranem pristopu.
Kako in zakaj nastaja katalog Mesta >> mestom?
Katalog Mesta >> mestom je nastal z namenom, da na enem mestu zbere dobre rešitve za različne vrste izzivov, ki jih je mogoče prilagoditi in uvesti tudi v slovenskih lokalnih skupnostih. Prvi (2017) je izhajal iz nabora dobrih praks, ki so dobile priznanje programa URBACT, vanj smo vključili tudi tri slovenske prakse. Za drugo izdajo (2019) smo brez velikega truda nabrali petnajst dobrih praks, ki so si po mnenju sodelavcev IPoP zaslužile več pozornosti in posledično prenos v še kakšno drugo slovensko lokalno okolje. Tretja izdaja (2021) je nastala izključno z izborom praks, ki so jih občine in javna podjetja prijavili na naš razpis.
Četrta izdaja, ki je pred vami, za razliko od prvih treh ni nastala s podporo programa URBACT, temveč v okviru projekta Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT 3, ki ga v partnerstvu s Skupnostjo občin Slovenije izvajamo za Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Ta katalog je izšel ravno v času, ko se je z razpisom pripravljal nov nabor URBACT dobrih praks. Želimo si, da bi bilo med njimi čim več slovenskih, ki bodo tako pridobile na prepoznavnosti v evropskem prostoru.
Mesta >> mestom #4:
Razpis za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja
Pripravljamo nov, že četrti, katalog dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom. Občine, javna podjetja in regionalne razvojne agencije vabimo k prijavi inovativnih praks in novih rešitev, s katerimi naslavljajo izzive v svojem lokalnem okolju. Prakse naj naslavljajo aktualne tematike, naj bodo relevantne za druge slovenske občine ter uresničljive v drugih okoljih.
Rok za prijavo je 30. november 2023.Rok za prijavo smo podaljšali do 15. decembra 2023.
Kaj je Mesta >> mestom?
Mesta >> mestom je serija katalogov, s katerimi želimo razširiti poznavanje dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja in slovenske občine navdihniti, da se same lotijo podobnih pristopov. IPoP – Inštitut za politike prostora je v preteklosti s podporo programa URBACT izdal že tri kataloge. V prvem smo objavili izbor praks, ki jih je nagradil program URBACT, v drugem pa smo zbrali prakse, ki smo jih sodelavci IPoP prepoznali kot izjemne pri svojem delu z občinami. Tretji izbor dobrih praks je nastal s pomočjo razpisa, ki smo ga pripravili na IPoP in je bil odprt za vse zainteresirane občine in javna podjetja. Dobre prakse za priznanje in objavo v katalogu je izbrala komisija.
Mesta >> mestom pa ni samo serija katalogov, ampak je z nadgraditvijo v sejem dobrih praks, ki smo ga aprila 2021 izvedli za drugo in tretjo izdajo, postal platforma za izmenjavo dobrih praks. Na podlagi pričujočega razpisa bo nastala že četrta zbirka dobrih praks, katerih nosilci bodo nagrajeni, praksa pa bo predstavljena v katalogu in na sejmu Mesta mestom.
Kaj je namen razpisa?
V zadnjih letih se slovenske občine intenzivno ukvarjajo z nekaj perečimi problemi. Odzvale so se na pandemijo in še vedno naslavljajo njene posledice. Vse bolj nujno se zdi oblikovanje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, katerih učinki se vse bolj silovito kažejo tudi v našem okolju.
Pri tem po tujih zgledih in izhajajoč iz lokalnih virov razvijajo inovativne prakse in nove rešitve. Globoko verjamemo v izmenjavo dobrih praks, zato si želimo dobre prakse analizirati in izpostaviti ter z njimi navdihniti druge. In tiste, ki imajo manj kapacitet za razvijanje novosti, opremiti s potrebnimi znanji, ki jih lahko uporabijo v svojem okolju.
Zato objavljamo razpis, na katerega lahko občine prijavite svoje dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim in imajo potencial za prenos.
Zakaj se prijaviti?
Izbrana mesta z dobro prakso bodo prejela Priznanje Mesta >> mestom, dobra praksa za trajnostni urbani razvoj, ki vključuje promocijo dobre prakse z objavo v katalogu Mesta mestom #4, širjenjem prek spletnih strani in družabnih omrežij ter predstavitev na sejmu dobrih praks.
Kdo je upravičen?
- Občine,
- javna podjetja,
- regionalne razvojne agencije,
- drugi lokalni akterji s soglasjem oziroma v imenu občine.
Kakšne dobre prakse iščemo?
Pri izboru praks upoštevamo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. Cilj tega razpisa je torej najti dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Dobra praksa trajnostnega urbanega razvoja je preizkušena praksa občine, ki dobro deluje in zagotavlja želene rezultate ter lahko služi kot model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja.
Rok za prijavo: 30. november 2023 15. december 2023. Prijavitelji izpolnjeno prijavnico skupaj s prilogami pošljejo na [email protected].
Več informacij: [email protected] ali 040/342-811 (Nina Plevnik, IPoP)
Mesta >> mestom v tej izdaji nastaja s podporo Ministrstva za naravne vire in prostor v okviru naročila Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT. Razpis izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.
Arhiv
- Oživljanje mesta z začasnimi trgovinami, Antwerpen, Belgija
- Participatorni proračun v Cascaisu, Cascais, Portugalska
- Urbana prenova s poslikavo fasad, Heerlen, Nizozemska
- Grajenje skupnosti in prenova soseske, Kranj, Slovenija
- Čebelja pot za dobrobit čebel v mestih, Ljubljana, Slovenija
- Igraj se in se razvijaj, Macerata, Italija
- 100 % eko šolska prehrana, Mouans Sartoux, Francija
- Spreminjanje potovalnih navad v Münchnu, München, Nemčija
- Mobilna občinska enota, Palmela, Portugalska
- Igriva paradigma, Videm / Udine, Italija
- Ko nekdanje kotlovnice postanejo skupnostni centri, Vasluj, Romunija
- Model občinske prenove zasebnih nepremičnin, Vilafranca del Penedes, Španija
- Občinski proračun po meri občank in občanov v Ajdoviščini
- Podpora malim lokalnim akcijam v Ljubljani
- Umetniška četrt v Celju
- Mladinski center Idrija
- Center mobilnosti Maribor
- Urejanje šolskih prevozov v Slovenj Gradcu
- Pešbus in Bicivlak v Črni na Koroškem
- Pešbus v Novem mestu
- Pešcona v Ljubljani
- Sopotništvo v Kočevju
- Sistem izposoje koles Bicy v Velenju
- Univerzalno dostopno mesto – mesto za vse v Ljubljani
- Parkirna politika Trebnje
- Načrtovanje šolskih poti s šolarji na Bledu
- Oživitev Male tržnice v Mariboru
- Zdrava Črna, Črna na Koroškem
- Prenova javnih površin za igro z otroki, Kočevje
- Umirjanje prometa v okolici šole, Krško
- Ljuba in Drago, Ljubljana
- Električni minibus Kavalir, Ljubljana
- “Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle”, Ljubljana
- Zeleno javno naročanje, Ljubljana
- Prenova Glavnega trga v Mariboru, Maribor
- Pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov, Maribor
- Označevanje postajnih točk Busko, Novo mesto
- Spodbujanje kolesarskega turizma in kolesarjenja po vsakdanjih opravkih, Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd
- Sožitje na grajskem vrtu, Škofja Loka
- Ko pokopališče postane park, Trbovlje
- Moje mesto, moja izbira!, Velenje
- Trajnostna mobilnost v Bohinju, Bohinj
Dodatne povezave
Slovenska mesta na sejmu predstavila svoje dobre prakse,
Izšel je katalog Mesta mestom #3,
Sejem dobrih praks Mesta >> mestom, 13. april 2021,
Izbrali smo 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja,
Na razpis Mesta >> mestom prispelo 29 dobrih praks,
—
Naslovna fotografija: Gregor Salobir