Slovenska mesta na sejmu predstavila svoje dobre prakse

V torek, 13. aprila 2021, je potekal Sejem dobrih praks Mesta >> mestom. Na dogodku smo želeli s sproščenimi predstavitvami in pogovori poskrbeti za izmenjavo dobrih praks in izkušenj mest. Dogodek se je odvijal na spletni platformi Hopin, ki je omogočila aktivno sodelovanje udeležencev in novo izkušnjo virtualnih dogodkov. Na sejmu sta svoje izkušnje s prenosom dobre prakse delili Ljubljana s svojo dobro prakso Čebelja pot, kot vodilni partner URBACT omrežja BeePathNet in Idrija v omrežju RegrowCity, ki je iz nemškega mesta Altena prenesla dobro prakso mestna dnevna soba. Ob tem so se na sejmu predstavile dobre prakse slovenskih mest, ki so vključene v kataloga Mesta mestom #2 in Mesta mestom #3. Mesta z dobro prakso so z manjšo skupino zainteresiranih udeležencev razpravljala o svojih izkušnjah in podajala informacije o svoji dobri praksi.

Čas za deljenje izkušenj s prenosom dobrih praks Ljubljane in Idrije

Sejem je bil eden izmed dogodkom pod oznako #TimeToShare, kampanje programa URBACT za deljenje izkušenj evropskih mest, ki so v preteklih dveh letih sodelovala pri prenosu dobrih praks. V tej družbi sta bili tudi dve slovenski mesti – Ljubljana in Idrija.

Čebelja pot je bila leta 2017 potrjena kot dobra praksa s strani programa URBACT. S tem se je začelo intenzivno sodelovanje Mestne občine Ljubljana v programu URBACT. Oblikovali so omrežje evropskih mest, v okviru katerega so izmenjevali izkušnje in gradili novo znanje o urbanem čebelarjenju. Čebele in urbano čebelarjenje jim je uspelo povzdigniti med pomembne in prepoznavne teme na evropski ravni, tudi v kontekstu podnebnih sprememb.

Dobro prakso Čebelja pot nam je predstavila Maruška Markovčič, vodja projekta BeePathNet, medtem ko je Klemen Strmšnik, vodilni strokovnjak projekta, z nami delil izkušnje z deljenjem dobre prakse v druga evropska mesta ter nova znanja, ki so jih ob tem tudi sami osvojili.

Ljubljana bo poskusila izkušnje v letošnjem letu deliti z novo skupino evropskih mest, medtem pa že sodelujejo z Mestno občino Maribor pri prenosu nekaterih komponent Čebelje poti v njihovo okolje.

Idrija je svoje sodelovanje v programu URBACT začela že leta 2016 z omrežjem CityCentreDoctor, v katerem so razvijali rešitve za oživljanje mestnih središč. Že takrat so začeli razmišljati o odprtju neke vrste skupnostnega prostora. To so imeli potem možnost uresničiti v omrežju RegrowCity, kjer so dobro prakso platforme nevladnih organizacij nemške Altene s prilagoditvami prenesli v svoje mesto. Na sejmu se nam je pridružila Tina Lisac, koordinatorka lokalne delovne skupine v Idriji, ki nam je opisala, kako so se lotili prenosa in kako so vzpostavili mestno dnevno sobo. Kratek video s predstavitvijo dobre prakse je na voljo tukaj.

Idrija bo v naslednjem letu in pol svoje izkušnje z vzpostavitvijo mestne dnevne sobe delila s skupino zainteresiranih slovenskih mest, ki bodo prakso poskusila s prilagoditvami prenesti v svoje okolje. Več o pobudi na prenos dobre prakse najdete tukaj.

Domače dobre prakse bolj dragocene

Čeprav ves čas iščemo in izpostavljamo tuje prakse, se nam zdijo domače še veliko bolj dragocene. Po eni strani si lažje predstavljamo, da bi jih uporabila tudi druga mesta, ker so nastale v istem pravnem okviru, v istih kulturnih in družbenih okoliščinah. Po drugi strani pa je tudi lažje vzpostaviti stik s ključnimi ljudmi, ki so pri vzpostavitvi te dobre prakse sodelovali, in lahko pomagajo pri prenosu v drugo okolje.

Poleg tega so domače prakse dokaz, da so smele rešitve in inovativni pristopi možni in pravzaprav kar pogosti tudi pri nas. Ker gre enim bolje na enih, drugim pa na drugih področjih, se nam zdi pomembno, da se mesta, tukaj mislimo tako uprave in javna podjetja, kot druge, neodvisne lokalne akterje, med seboj povezujejo in se eden od drugega učijo.

Mesta mestom tako ni samo katalog, je tudi platforma za izmenjavo izkušenj in medsebojno podporo. Na sejemskem delu dogodka so se lahko udeleženci pridružili različnim omizjem s predstavniki dobrih praks, vključenih v kataloge Mesta mestom #2 in #3, kjer so prisluhnili kratkih predstavitvam in nato o dobri praksi sproščeno razpravljali. Tako so lahko udeleženci dobili konkretne informacije o praksi, ki jih bodo pomagale pri odločitvi, ali je ta praksa primerna za njihovo okolje in kaj so prvi koraki za njeno uvedbo. Ali pa so dobili samo nekaj novega zagona in navdiha za svoje delo.

V zadnjem delu dogodka je sledila tudi slavnostna podelitev priznanj mestom z dobro prakso, ki so jo udeleženci spremljali s pohvalami in čestitkami.

Na IPoP bomo tudi v naslednjih mesecih poskrbeli, da bo glas dobrih praks, vključenih v katalog Mesta mestom #3 dosegel čim širšo javnost in še naprej se bomo trudili odpirati prostor za izmenjavo izkušenj in znanj, kar bo omogočilo vzpostavitev dobrih praks tudi v drugih krajih po Sloveniji.

Katalog Mesta mestom #2

Katalog Mesta mestom #3

—–

8. 4. 2021

—–

25. 3. 2021

Ves čas smo na lovu za novimi pristopi, drugačnimi načini dela in svežimi rešitvami mest. Čeprav stalno iščemo navdih drugod v Evropi in po svetu, se nam zdijo domače dobre prakse še bolj dragocene. Ne samo, da so lažje primerljive zaradi istega zakonskega okvira, kulturne in družbene krajine, preprosteje je tudi vzpostaviti stik s ključnimi ljudmi, ki so sodelovali pri vzpostavitvi dobre prakse in lahko pomagajo tudi pri prenosu v drugo okolje.

Pridružite se nam 13. aprila 2021 na Sejmu dobrih praks Mesta >> mestom, kjer boste lahko spoznali dobre prakse slovenskih mest, zastavili vprašanja njihovim nosilcem in izvedeli, kako sta se prenosa dobre prakse lotili slovenski mesti v URBACT omrežjih.

PRIJAVA

#TimeToShare Izkušnje iz prenosnih omrežij 

Zaključuje se delo URBACT prenosnih omrežij BeePathNet, ki ga je vodila Mestna občina Ljubljana, in Re-growCity, v katerem je kot partner sodelovala Občina Idrija.

Predstavniki omrežja BeePathNet nam bodo predstavili svojo dobro prakso Čebelja pot, ki so jo zadnji dve leti prenašali v pet partnerskih mest. Prav tako bodo z nami delili svoje izkušnje s prenosom dobre prakse in nasvete, kako k prenosu pristopiti.

Spoznali bomo idrijsko platformo za NVO, ki so jo v okviru omrežja Re-growCity prenesli iz nemškega mesta Altena. To bo tudi priložnost, da zainteresirani izveste več o možnostih za vključitev v pobudo za prenos dobre prakse.

Dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom

Na sejemskem delu se bomo sprehodili med virtualnimi stojnicami dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom druge in tretje generacije.

Mesta se soočajo s podobnimi izzivi, zato si želimo spodbuditi medsebojno učenje med njimi in prenos preizkušenih rešitev. Dobre prakse, ki odgovarjajo na pogoste zadrege slovenskih mest in imajo velik potencial za prenos, zbiramo v seriji katalogov Mesta >> mestom. V prvem katalogu smo objavili izbor praks iz povečini tujih mest, ki jih je nagradil program URBACT. V drugem pa smo zbrali prakse, s katerimi smo se sodelavci IPoP srečali pri svojem delu s slovenskimi občinami.

V prepričanju, da imajo slovenske občine ogromno navdihujočih praks, ki jih še ne poznamo, smo za tretji katalog jeseni 2020 objavili razpis. Med prijavljenimi 29 praksami smo izbrali 15 najboljših.

Mesta z izbranimi dobrimi praksami bodo na dogodku prejela priznanje Mesta >> mestom. Udeleženci sejma bodo prejeli prve tiskane izvode kataloga Mesta >> mestom #3, ki je trenutno v pripravi.

Več na ipop.si/mesta-mestom/. 
 

PROGRAM

Sejem dobrih praks Mesta >> mestom, 13. april 2021
    9.00–9.15 Pozdrav in uvod
    9.15–9.45 BeePathNet, Ljubljana
    9.45–10.45 Sejem dobrih praks, Mesta mestom #2
    10.45–11.00 Odmor
    11.00-11.30 RegrowCity, Idrija
    11.30–12.30 Sejem dobrih praks, Mesta mestom #3
    12.30–13.00 Zaključek s podelitvijo priznanj, priložnost za mreženje

Mestna občina Ljubljana v URBACT omrežju BeePathNet

Občina Idrija v URBACT omrežju Re-GrowCity 

Oblikovalka naslovnice: Darja Klančar, Darka

—–

6. 1. 2021

Razpis za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja

Avgusta 2020 smo z razpisom Mesta >> mestom občine in javna podjetja pozvali, naj nam posredujejo svoje dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja.

Iskali smo dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Prakse, ki dobro delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja.

Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z IPoP, je imela težko delo, saj so bile prijave zelo kakovostne in zanimive.

Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. Utemeljitev izbora je na voljo tukaj.

Izbrana mesta z dobro prakso bodo prejela Priznanje Mesta mestom, dobra praksa za trajnostni urbani razvoj, ki vključuje objavo v katalogu Mesta mestom #3, širjenje prek spletnih strani in družabnih omrežij, animacijo o dobri praksi ter predstavitev na dogodku.

Nagrajencem čestitamo, vsem prijaviteljem pa se zahvaljujemo za sodelovanje.

Vse o razpisu: https://ipop.si/mesta-mestom/

 

Nagrajene prakse

1. Za cvetoči Bohinj – Trajnostna mobilnost v Bohinju, Občina Bohinj

Celovit pristop umirjanja prometa turistične destinacije s skrbjo za varovanje in ohranjanje narave v najbolj občutljivih in obleganih predelih Bohinja.

2. Zdrava Črna, Občina Črna na Koroškem

Črna na Koroškem skrbno načrtuje infrastrukturo in spodbuja aktivnosti, ki prispevajo k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu in aktivnemu pristopu k izboljšanju lastnega počutja in zdravja.

3. Participacija za prenove otroških igrišč, Občina Kočevje

Kočevje pri načrtovanju prenove otroških dvorišč upošteva želje, pobude in potrebe otrok.

4. Ureditev mirujočega prometa v okolici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem na regionalni cesti, Občina Krško

V Krškem so z domiselnimi talnimi poslikavami na regionalni cesti uspeli umiriti hitrost prometa ob osnovni šoli.

5. Skupno zeleno – okolju prijazno javno naročilo pisarniškega papirja in higienskih papirnatih proizvodov, Javni holding Ljubljana

Ljubljana z zelenim javnim naročanjem pisarniškega in higienskega papirja skrbi za zapiranje lokalnih snovnih tokov in spodbuja zeleno gospodarstvo ter trajnostni razvoj.

6. Kavalir, Ljubljanski potniški promet

Manjša električna vozila v Ljubljani dobro dopolnjujejo javni mestni prevoz in omogočajo premikanje starejših, gibalno oviranih in drugih po območju zaprtem za promet.

7. Preobrazba starega mestnega avtobusa v mobilni mladinski center – Ljuba in Drago, Mestna občina Ljubljana

Ljubljana je s preureditvijo odsluženega mestnega avtobusa pridobila mobilni mladinski center, ki omogočata izvajanje mladinskega programa v soseskah, kjer primanjkuje mladinske infrastrukture.

8. “Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle” – Pozna košnja javnih površin Mestne občine Ljubljana z namenom ohranjanja biodiverzitete, Mestna občina Ljubljana

Ljubljana s pozno košnjo zelenih površin v mestu skrbi za ohranjanje biodiverzitete v mestu in zmanjšuje stroške vzdrževanja.

9. Pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov – Proizvodnja montažnih blokov iz recikliranih agregatov in dela ostalih nenevarnih gradbenih odpadkov, Javno podjetje Nigrad Maribor

S projektom CINDERELA (H2020) je Javno podjetje Nigrad Maribor vzpostavilo pilotno proizvodnjo montažnih blokov iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer uresničuje cilje krožnega gospodarjenja mesta.

10. Preureditev območja Koroške ceste z Glavnim trgom, Mestna občina Maribor

Celovita arhitekturna preureditev prostora, primarno namenjenega avtomobilskemu prometu v javni prostor, namenjen ljudem , ki ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.

11. BUSKO – označitev postajnih točk, Mestna občina Novo mesto

V Novem mestu so za dodatno varnost otrok na postajah šolskih avtobusov poskrbeli z dodatno označitvijo, ki opozarja voznike na prisotnost otrok na postajni točki.

12. Kolesarska doživetja v Slovenj Gradcu in na podeželju, Mestna občina Slovenj Gradec

Slovenj Gradec izvaja inovativne aktivnosti, s katerimi spodbuja kolesarjenje za opravljanje kratkih poti in prostočasno dejavnost ter obenem krepi lokalno gospodarstvo.

13. Sožitje na grajskem vrtu – oživiti, odpreti (g)rajski vrt v katerem gradimo živo, odprto, vključujočo in solidarno skupnost, Občina Škofja Loka

Škofja Loka je opuščeno površino ob Loškem gradu preuredila z vključevanjem oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki za te vrtove skrbijo in izdelujejo izdelke iz vzgojenih dišavnic.

14. Ko pokopališče postane park – Prenova trboveljskega pokopališča: prostorske rešitve in zmanjševanje odpadkov, Občina Trbovlje

Prenova pokopališča v Trbovljah je omogočila optimizacijo rabe prostora ter zmanjševanje količin odpadnih sveč in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališču.

15. Promocija kolesarjenja in novih kolesarskih povezav v Velenju, Mestna občina Velenje

Velenje je za spodbujanje trajnostne mobilnosti z javnostmi vzpostavilo enotno grafično podobo, ki združuje vse projekte pod istim znakom in sloganom.

—–

27. 11. 2021

Na razpis Mesta >> mestom prispelo 29 dobrih praks

Med avgustom in novembrom 2020 smo zbirali dobre prakse slovenskih mest.

Rok za oddajo prijav smo konec oktobra zaradi ponovnega razmaha epidemije podaljšali do 20. novembra 2020.

Prejeli smo 29 prijav. Kar 12 prijav smo prejeli iz Ljubljane, pet iz Maribora in dve iz Bohinja. Svoje dobre prakse pa so posredovali še iz Velenja, Puconcev, Novega mesta, Škofje Loke, Kočevja, Črne na Koroškem, Ajdovščine, Slovenj Gradca, Trbovlja in Krškega. 

V naslednjih tednih bo ocenjevalna komisija pregledala prispele prijave in izbrala 15 tistih, ki bodo objavljene v katalogu dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta mestom #3 in bodo prejele priznanje Mesta mestom.

Izbrane prakse bomo v skladu s podaljšanim rokom razglasili januarja 2021.

Vsem prijaviteljem se zahvaljujemo za sodelovanje!

O razpisu

Kaj je Mesta mestom?
Mesta mestom je serija katalogov, s katerimi želimo razširiti poznavanje dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja in slovenske občine navdihniti, da se same lotijo podobnih pristopov. Doslej sta izšla dva kataloga. V prvem smo objavili izbor praks, ki jih je nagradil program URBACT. V drugem pa smo zbrali prakse, s katerimi se sodelavci IPoP srečujemo pri svojem delu z občinami.

Mesta mestom: prakse iz prvih dveh katalogov

Zakaj razpis?
Slovenske občine imajo ogromno navdihujočih praks. Ker smo prepričani, da še ne poznamo vseh, jih želimo zbrati s tem razpisom.

Kdo je upravičen?
Upravičeni prijavitelji dobrih praks so:
– slovenske občine,
– javna podjetja ali drugi lokalni akterji s soglasjem oziroma v imenu občine.

Zakaj se prijaviti?
Med prijavljenimi bomo izbrali 15 praks, ki bodo prejele priznanje Mesta mestom. Priznanje prinaša objavo v katalogu Mesta mestom #3 in promocijo na drugih kanalih.

Rok za prijavo: 31. oktober 2020  Podaljšan: 20. november 2020

Če mislite, da imate v vaši občini dobro prakso s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bila navdih drugim mestom, se prijavite!

—

Naslovna fotografija: Gregor Salobir