Vabimo vas, da se nam pridružite na mednarodni konferenci Zelene prakse mest: Prispevek Urbane agende EU k zelenemu prehodu. Spoznavali bomo mesta, ki se uspešno odzivajo na podnebne spremembe. S predstavniki mest, kot so Genova, Helsinki in Preston, bomo razpravljali o tem, kako se lahko mesta prilagodijo in odzovejo na podnebne spremembe ter obenem dvignejo…
Nekatere države 15. oktobra praznujejo Dan hoje. Promocija hoje sovpada s prizadevanji za zdravje in trajnostni razvoj. Hoja je bila prepoznana kot eden od ukrepov, s katerimi lahko razvita družba temeljito spremeni svoje navade in vplive na okolje ter poskrbi za dolgoročno bolj vzdržen in zdrav način življenja in dela. Letos so zdravstvene razmere prizadevanjem…
Dostopnost do javnih storitev je ena od osnovnih človekovih pravic. A razpršena poselitev na podeželju in pomanjkanje kakovostne mreže javnega potniškega prometa pomenita, da so prizadeti predvsem starejši, ki lahko postanejo izolirani in osamljeni. Leta 2014 je bil ustanovljen Zavod Sopotniki, ki nudi brezplačne prevoze za starejše na podeželju, s čimer vključuje starostnike v aktivno…
Škofja Loka je pripravljena urediti promet v prid hoji in kolesarjenju. Prav zato so se letošnjo pomlad prijavili na naš razpis za občino, ki bi ji pomagali prilagoditi promet epidemiji Covid-19. Po izboru občine Škofje Loka, smo skupaj v preteklih mesecih načrtovali in spremljali odzive na pilotno prometno ureditev Šolske ulice, po principu odprtih ulic,…
Za prebivalce v mestih sta urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnim drevjem zelo pomembna, zagotavljata kakovost bivanja in zdravje, ki ju ne more nadomestiti nobena grajena prvina v mestu. Pravno organizacijski okvir za celovito upravljanje mestnega drevja, to je drevja, ki v uličnem, parkovnem in vrtnem okolju naselij ustvarja kakovost bivanja, je trenutno šibek….
Ljubljana je leta 1976 zaprla prve ulice v mestnem jedru za motorni promet, s čimer je nastal prvi zametek pešcone. Prepoved motornega prometa je bila predpogoj za revitalizacijo starega mestnega jedra, Stare Ljubljane, kjer se je v 80. in 90. letih razcvetelo družabno življenje mesta. Leta 2007 se je z namenom dviga kakovosti življenja začel…
Če ste starejši od 30 let, ste najverjetneje hodili v šolo peš, sami ali v družbi vrstnikov. Po raziskavah, je nekoč v šolo prihajalo aktivno (peš, s kolesom, skirojem…) 90 % otrok. Danes so jutranji avtomobilski zastoji v okolici šol nekaj običajnega. V šolo danes peš hodi bistveno manj otrok kot včasih, a ne za…
Urbanizacija, podnebne spremembe in stanovanjska kriza zahtevajo oblikovanje novih oblih habitatov in urbanega prostora. Kvalitetni projekti lahko nastanejo samo skozi interdisciplinarni diskurz, inovativne sheme financiranja, kot tudi z aktivno participacijo informiranih prebivalcev. S tem, ko postavimo ljudi v središče oblikovalskega procesa, so prebivalci opolnomočeni za oblikovanje in regeneracijo grajenega okolja. Odločevalcem pomagajo razumeti potrebe skupnosti…
Organizacija aktivne poti v šolo že ob začetku šolanja lahko prispeva k zdravemu življenjskemu slogu šolarjev in tudi k zmanjševanju razlik med njimi. V preteklih letih je slovenske šole in občine na te možnosti opozoril program Aktivno v šolo, s katerim je Ministrstvo za zdravje omogočilo šolam izvajanje organizirane hoje v šolo s Pešbusom in…
Ste kdaj pomislili, kako velik vpliv imajo starši na način hoje otrok v šolo in kako to dolgoročno vpliva na na zdravje in dobro počutje otrok? Včasih smo praktično vsi hodili v osnovno šolo peš in smo skupaj z vrstniki aktivno nabirali življenjske izkušnje tudi pred začetkom pouka in na poti domov po njegovem koncu. …
