Ko smo spomladi 2023 v okviru Mreže za prostor prvič izvedli program Podnebnega načrtovanja so predavatelji več kot enkrat govorili o tem, da bo večja intenzivnost padavin za Slovenijo verjetno največji izziv povezan s podnebnimi spremembami. Navajali so tako modele, ki to napovedujejo, kot konkretne ukrepe, s katerimi moramo ta izziv nasloviti na sistemski ravni in na ravni posamezne prostorske ureditve. A že poleti istega leta nas je dohitela resničnost. Preventivnim ukrepom so se zdaj pridružili še nujni sanacijski ukrepi.
Podnebne spremembe niso pred nami, ampak z nami in ukrepanje je neizbežno. Pametno je, da naredimo vse, kar je mogoče, da omilimo njihove posledice. Prav prostorske ureditve vseh vrst imajo zelo velik vpliv tako na blaženje in še bolj na prilagajanje na podnebne spremembe. Z nami so desetletja in stoletja, zato je zelo pomembno, da premislimo, kako naj jih načrtujemo, da bodo kos spremembam, ki bi se v vsakem primeru zgodile, ki pa bodo zaradi podnebnih sprememb še toliko bolj drastične. Ker so razpoložljivi viri omejeni, je zdaj še bolj kot kadarkoli prej potrebno ukrepati premišljeno in dolgoročno.
Že dolgo vemo, kaj so podnebne spremembe in kaj prinašajo. Že dolgo tudi vse načrtovalske stroke poznajo rešitve, ki bi pomagale pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Pa vendar do sistemskih premikov ne pride. Spremembe se sicer dogajajo, tako v formalnem izobraževanju kot pri zakonodaji, a dogajajo se bistveno prepočasi. S pričujočim programom Podnebnega načrtovanja zato poskušamo spodbuditi spremembe v načrtovalski praksi, ki vsaj s posameznimi primeri že danes prehiteva predpise, da bi lahko postala gonilo sistemskih sprememb.
Program je zastavljen v štirih sklopih, ki jih povzema tudi pričujoča publikacija. Uvodno poglavje povzema prvi sklop in temeljna dejstva o podnebnih spremembah, pravne temelje spopadanja z njimi in povezavo s sistemom urejanja prostora in varstva okolja. Naslavlja povezavo med podnebnimi spremembami, urejanjem prostora in potrebami prebivalcev ter postavlja okvir za tri vsebinske sklope, na katerih je ukrepanje najbolj nujno. V zvezi z blaženjem podnebnih sprememb je to trajnostna mobilnost, v zvezi s prilagajanjem nanje pa so to zelene površine in javni prostor ter upravljanje voda.
V publikaciji smo zbrali nabor dobrih praks načrtovanja, ki nikakor ne predstavlja celovite zbirke možnih rešitev. Poskušali smo zajeti ključna področja na katerih se morajo nove prakse najprej uveljaviti, in predstaviti spekter možnih načrtovalskih ukrepov, od sistemskih do mikro rešitev. Upamo, da bo publikacija predstavljala navdih za iskanje podnebnim spremembam prilagojenih prostorskih rešitev in tudi kakšno konkretno rešitev, s katero bomo bolje pripravljeni na zahtevna desetletja, ki so pred nami.
