V letu, ko se je gentrifikacija znašla v finalu za besedo leta, se je pokazalo, da teme, s katerimi se ukvarjamo, prodirajo v zavedanje in skrb splošne javnosti. Predvsem tudi zato, ker posledice podnebnih sprememb vedno bolj vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev. Skozi osrednja štiri področja delovanja – trajnostno mobilnost, podporo upravljanju, krepitev skupnosti in odporno mesto – smo se ukvarjali s projekti in aktivnostmi, ki se nam zdijo smiselni in nujni za pravično družbeno in okoljsko preobrazbo. Preletite, preberite, se poglobite ali podelite. Hvala!
Trajnostna mobilnost
Aktivna mobilnost
Ena od osrednjih tem našega delovanja še naprej ostaja trajnostna mobilnost. Ker so potovalne navade najbolj “trdovratne” ravno na poteh, ki jih opravljamo redno, smo se v preteklem letu še posebej posvetili trajnostnim in aktivnim načinom prihoda v šolo in na delo.
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE smo izvedli dve kampanji za spodbujanje aktivne mobilnosti na kratke razdalje. Kampanjo Manj kot dva smo tokrat posvetili spodbujanju aktivne hoje v šolo in jo strnili v treh kratkih videih, z nacionalno pobudo Polni zagona kolesarimo v službo pa smo skupaj s partnerji pomladi in jeseni spodbujali k uporabi kolesa na poti v službo. Z nami je kolesarilo več kot 1.500 kolesarjev iz polovice slovenskih občin, 40 delodajalcev pa je imelo med svojimi zaposlenimi pet ali več kolesarjev. Med več prijavami občin, smo za izvedbo Šolske ulice – območja varnih prihodov v šolo izbrali Občino Medvode, a smo zaradi poletne ujme uvedbo nove prometne ureditve prestavili na začetek letošnjega šolskega leta.
S programom Aktivno v šolo in zdravo mesto smo v sodelovanju s partnerjem CIPRA Slovenija tudi v preteklem letu nadaljevali s spodbujanjem aktivne mobilnosti in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Pomladi in jeseni smo šole in občine podprli pri izvedbi Pešbusa in Bicivlaka. Samo jeseni je v 66 šol, v 34 občinah v šolo prišlo več kot 3.700 otrok. 18 od teh šol je napovedalo, da bo Pešbus izvajalo skozi daljše obdobje. Nastal je tudi posodobljen Priročnik za Pešbus in Bicivlak.
Skoraj 10.000 otrok iz 38 šol smo s pomočjo učiteljev vprašali, kako so na določen dan prišli v šolo in kako bi si želeli hoditi v šolo, če bi lahko izbirali sami. Otroci so bili jasni – v šolo bi 71 % vprašanih želela hoditi aktivno, a jih žal lahko tako hodi le manj kot polovica. Podatke lahko spremljate na platformi za beleženje načina hoje v šolo – Kako hodimo v šolo?
S predstavniki občine Ribnica in Domžale ter Mestne občine Slovenj Gradec ter z izbranimi prostorskimi načrtovalci smo uspešno zaključil prvi cikel usposabljanja za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! Udeleženci usposabljanj so podrobneje spoznali proces priprave lokalnega načrta hodljivosti ter v praksi preizkusili načrtovalska orodja in metode vključevanja različnih lokalnih akterjev v pripravo teh posebne vrste načrtov.
Načrtovanje in upravljanje mobilnosti
V 2023 smo odigrali pomembno vlogo v predhodnem postopku za poseg v gospodarsko javno infrastrukturo in ceste na območju na novo nastajajočega Potniškega centra Ljubljana ter utrdili našo vlogo vodilnih strokovnjakov na področju upravljanja parkiranja in priprave mobilnostnih načrtov. Sodelovali smo pri pripravi Nacionalnih smernic za pripravo Načrta izvajanja parkirnih politik (NIPP) ter pri izvedbi treh izobraževanj o pripravi NIPP. Sprejeti sta bili NIPP MONG in NIPP Zreče, oblikovali pa smo še NIPP Medvode in Škofja Loka.
K izbiri bolj trajnostnih načinov prihodov v službo smo spodbujali tudi v okviru projektov Norveškega finančnega mehanizma. Pri projektu TRATA 2.1 smo sodelovali pri pripravi mobilnostnih načrtov za tri podjetja v industrijski coni Trata (Knauf Insulation, SIBO G, LTH Castings) ter nudili podporo pri uvajanju ukrepov za bolj trajnostne potovalne navade zaposlenih na delo. Z namenom izboljšanja trajnostne ponudbe dostopa do turistične destinacije smo izdelali Mobilnostni načrt turistične destinacije Predjama. Znotraj projekta SmartMOVE pa smo izvedli cikel izobraževanj o upravljanju mobilnosti za ustanove, pripravili vrsto orodij za upravljanje trajnostne mobilnosti zaposlenih (predstavljenih v sedmih videih) in izdelali mobilnostne načrte za UKC Ljubljana, IKEA Ljubljana in BTC d.d.
V preteklem letu smo skupaj z Občino Kamnik kot vodilnim partnerjem pristopili k projektu Pop Up Urban Spaces. Znotraj projekta mednarodne partnerje podpiramo pri načrtovanju in izvedbi pilotnih projektov taktičnega urbanizma (tukaj zbir dobrih praks taktičnih intervencij) z namenom lažjega prehoda k aktivnim oblikam mobilnosti ter zagotavljanja varnejšega in prijetnejšega javnega prostora za pešce in kolesarje v mestih.
V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) smo se s tiskovno konferenco odzvali na načrtovano obnovo cest na območju PCL. Skupaj s PIC – Pravno informacijskim centrom in društvom Focus smo se v postopek vključili kot stranski udeleženci v predhodnem postopku za poseg ureditve gospodarske javne infrastrukture in obnove cest na območju območju PCL. Z drugimi članicami koalicije smo organizirali Srečanje zagovornikov javnega potniškega prometa, na katerem smo se pogovarjali o prihodnosti slovenskega javnega potniškega prometa, o ciljih za bolj učinkovit javni potniški promet in korakih, ki jih je za to potrebno storiti. V okviru koalicije smo se odzvali tudi na aktualno dogajanje v središču Ljubljane v času prometne konice ter na širitev Linhartove ceste.
Podpora upravljanju
Slovenske občine so v letu 2023 ponovno pokazale, da so željne povezovanja in izmenjave izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni. Vedno več občin prepoznava vrednost našega dela in vsebin, kar se kaže predvsem v večjem številu vabil za sodelovanja.
Jeseni je IPoP prejel prijetno novico, da smo postali Urbana kontaktna točka (Urban contact point – UCP) Evropske pobude za mesta. Kljub temu, da pobuda sicer nagovarja nekoliko večja mesta, bomo v okviru kontaktne točke širili vest predvsem o ponudbi, namenjeni tudi manjšim mestom in občinam. V okviru nalog Nacionalne URBACT točke nudimo podporo kar 8 občinam, ki sodelujejo v 10 letos vzpostavljenim akcijskih mrežah. Ukvarjale se bodo z različnimi vprašanji od mobilnosti in socialne vključenosti do enakosti spolov in biotske raznovrstnosti. Gre za najuspešnejši razpis za slovenska mesta do zdaj. Prenovljena je tudi spletna stran mesta.si, ki nudi informacije o aktivnostih Evropske pobude za mesta in programa URBACT, kot tudi drugih evropskih programov na temo urbane politike in o delu ministrstva na področju urbanega razvoja. Spremlja jo tudi novičnik.
Novembra smo v Kranju gostili mednarodno konferenco Mestni turizem. Slišali smo vrsto uspešnih tujih in domačih praks trajnostnega turizma v malih in srednje velikih mestih. Spomladi smo se mudili tudi v Krškem, kjer smo na nacionalnem dogodku za izmenjavo dobrih praks prisluhnili navdihujočim primerom ozelenjevanja mest. Ob tem smo novembra MNVP podprli pri organizaciji konference Presoja učinkov na prostor.
Sodelovali smo tudi v procesih priprave lokalnih strategij in načrtov. V sodelovanju s partnerji je nastala prva Strategija digitalnega razvoja za Mestno občino Ljubljana, ki je decembra 2023 prejela priznanje Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Krepitev skupnosti
V srži našega delovanja je skupnost, zato mesta in lokalne skupnosti podpiramo in spremljamo pri njihovem trajnostnem razvoju, omogočamo sodelovanja in oblikovanje politik, ki v prvi vrsti izboljšujejo življenja občanov.
Lani smo vodili participativni proces in komuniciranje ob prenovi starega mestnega jedra v občini Škofja Loka ter za različne občine izvedli predavanja in delavnice na temo oživljanja starih mestnih jeder. Iskali smo rešitve in orodja, ki v jedro postavljajo kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev, lokalno ekonomijo ter upravljanje s parkiranjem, prometom in dejavnostmi v javnem prostoru.
Tudi letošnjo pomlad smo obeležili z urbanimi sprehodi v okviru globalnega festivala Jane’s Walk, ki jih na IPoP koordiniramo že trinajsto leto. Znova smo opozorili na pomen hoje in radovednosti ter tudi sami organizirali sprehoda v Mariboru in Ljubljani.
Odporno mesto
Narava je lani s poplavami ponovno uveljavila svojo moč in nas spomnila na prepotrebno ukrepanje za omilitev učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Mreža za prostor je tudi v preteklem letu zagovarjala trajnostno urejanje prostora, predvsem v luči vedno bolj očitnih posledic podnebnih sprememb. Marca smo v ta namen organizirali prvo izvedbo programa Podnebno načrtovanje, sklopa usposabljanj za prostorske načrtovalce z uveljavljanje podnebnim spremembam prilagojenih prostorskih rešitev.
Z zagovorništvom smo si prizadevali tudi za boljše strokovno upravljanje dreves in zelenih površin v urbanem okolju. Med drugim smo oblikovali pobudo za sistemsko zaščito dreves v urbanem okolju in sodelovali na letni konferenci komunalnega gospodarstva in SOS letnem srečanju županov. Pripravili smo študijo virov o ekonomskih koristih zelenih površin, skupaj z mrežo Plan B pa smo oktobra organizirali konferenco o podnebni politiki med teorijo in prakso. Kot koordinatorji Mreže za prostor smo tudi v tem letu podprli raznolike Podnebne akcije članic.
Odzivanje in sodelovanje v posvetovalnih telesih
Pogosto smo za medije komentirali aktualna dogajanja in prostorske izzive vezane na razvoj mest, JPP in prometa v središču države ter upravljanju z drevesi in zelenimi površinami. Preteklo zimo nas je, tako kot številne druge prebivalce Ljubljane, presenetila sečnja dreves na Rožniku. Dogajanje smo pozorno spremljali in se skupaj z Mladimi za podnebno pravičnost in Protestivalom odzvali s tiskovno konferenco in pisnimi odzivi, organizirali javno strokovno razpravo ter podali več izjav za medije. Odzvali smo se tudi na odstranitev kostanja pred ljubljansko Dramo.
Otvoritev novega Roga in druge večje investicije v glavnem mestu vedno znova opominjajo na vprašanje Za koga je mesto? Pojasnjevanje procesov gentrifikacije v Ljubljani je bilo zato tudi v tem letu pogosta tema našega javnega odzivanja.
Vključeni smo tudi v nekatera posvetovalna telesa vlade. Maja Simoneti je dejavna v Podnebnem svetu, sodelovala je pri posvetih o predlogu Zakona o podnebnih spremembah, Nela Halilović je dejavna v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja, obe pa sodelujeta v Svetu ministra za prostor in okolje za sodelovanje z NVO.
IPoP kot organizacija
Za nami je burno in intenzivno leto. S širitvijo kolektiva in rastjo se je pojavila potreba po preoblikovanju struktur znotraj organizacije. Veliko smo se izobraževali, znanje pa širili tudi onkraj slovenske grudi in se kot predavatelji/ce ali udeleženke/ci mudili na številnih forumih (PARJAP v Madridu, World Urban Forests Forum v Washingtonu, Urbanem Forumu v Ljubljani…), konferencah (POLIS v Leuvnu, Urban Future, na Nacionalni kolesarski konferenci…) in univerzah (TU Wien, UL FA, UL FF…).
Spomladi smo se s kolesi odpeljali do novih ljubljanskih stanovanjskih sosesk, ki so razkrile prenekatere pomanjkljivosti načrtovanja novih naselij. Poleti smo se z vlakom odpeljali v Celovec, kjer smo spoznali projekt oživljanja osrednjega parka v četrti, kreativno četrt Hafenstadt in posledice privatizacije obale Vrbskega jezera.
V preteklem letu smo se poslovili od geografinje Lucije Ličer in novinarke Ade Cajnko (obema vse dobro na novih poteh). Z novim evropskim projektom se nam je kot redna sodelavka pridružila komunikologinja in sociologinja Pavlina Japelj.
Mnogim ni znano, da IPoP deluje decentralizirano. Del kolektiva IPoP je namreč že od leta 2018 prisoten tudi v Mariboru. Petra, Nina in Pavlina, ki so del mariborske pisarne, se aktivno povezujejo in sodelujejo z lokalnimi deležniki ter spremljajo dogajanje v drugem največjem mestu.
Odslovili smo X in preskočili na Instagram.
Kaj prinaša 2024?
Kot strokovnjaki na področju zasnove in priprave intervencij taktičnega urbanizma smo skupaj z Javnimi službami Ptuj kot vodilnim partnerjem pravkar pričeli z izvajanjem evropskega projekta Streets for citizens. Na nacionalni ravni nas čaka priprava Celostnih prometnih strategij za več slovenskih občin.
Precej živahno bo tudi na tekočih projektih!
Pri Mreži za prostor počasi zaključujemo aktivnosti v okviru trenutnega Podnebnega programa. Januarja in februarja organiziramo še drugo izvedbo programa Podnebno načrtovanja, tokrat v hibridni obliki, katero bo pospremila tudi publikacija. Ob tem pripravljamo zbirno publikacijo, ki je rezultat naših zagovorniških aktivnostih na področju urejanja zelenih površin in o Podnebnih akcijah, ki so jih izvedle članice mreže v preteklih letih.
V okviru LIFE IP CARE4CLIMATE bomo ponovili in nadgradili kampanji Polni zagona in Manj kot dva, zaključili Šolsko ulico v Medvodah in že tretjič ponovili panelno raziskavo Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo? Na podlagi izkušenj iz projekta Trata 2.1 bomo pripravili priporočila za upravljanje mobilnosti v industrijskih conah. V izteku projekta SmartMOVE se obeta še skupna zaključna konferenca vseh projektov financiranih iz Norveškega finančnega mehanizma, izdana bodo priporočila o trajnostni mobilnosti za odločevalce in zaključeni številni ukrepi za trajnostno mobilnost zaposlenih.
Znotraj projekta Aktivno v šolo + Zdravo mesto bomo nadaljevali z drugim ciklom usposabljanja Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja, pripravlja se tudi priročnik. Obeta se še srečanje in prenos dobrih praks spodbujanja aktivne hoje v šolo, dalje pa bomo naše izkušnje omogočanja aktivne hoje otrok v šolo širili na slovenskih in mednarodnih dogodkih.
V okviru podpore občinam na področju trajnostnega urbanega razvoja se obetajo dogodki za vse, ki želijo iz prve roke spoznati dobre prakse. Izšel bo tudi naslednji v seriji katalogov dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom. Prav tako pa ostajamo na voljo kot podpora v času razpisov v okviru programa URBACT in Evropske pobude za mesta. Ob vsem tem že vzpostavljamo in se pridružujemo novim partnerstvom oziroma snujemo prijave, s katerimi želimo nadgraditi svoje obstoječe aktivnosti ter razvijati nove in inovativne pristope v prizadevanjih za nadaljnje podpiranje skupnosti pri trajnostnem urejanju prostora.
