Inšpekcijska obravnava sekanja dreves na Rožniku je zaključena. Po besedah predstavnika Zavoda za gozdove je zaključeno tudi sekanje dreves, ki je letos pozimi izzvalo buren odziv prebivalcev in organizirane civilne družbe. Skoraj polovica za posek odkazanih dreves, 189 od 389, tako na Rožniku ne bo posekana. Odprta pa ostajajo vprašanja, kako v prihodnje bolj celovito in dolgoročno vzdržno upravljati mestni gozd ter kakšna je vloga prebivalcev in uporabnikov v njegovem upravljanju.
Konec oktobra so mediji poročali, da je inšpektorica za naravo in vode ustavila inšpekcijski postopek zoper Mestno občino Ljubljana glede sekanja dreves na Rožniku. Ugotovila je, da občina dodatnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) za sekanje ne potrebuje, ker je to bilo skladno z zakonom že pridobljeno v fazi izdelave Gozdno gojitvenega načrta za gozdno gospodarsko enoto Ljubljana (GGN GGE Ljubljana 2011-2020).
Občina je bila s pritožbo na inšpekcijsko odločbo uspešna, določen uspeh pa je inšpekcijska pritožba zagotovila tudi zagovornikom varstva starih dreves in bolj zadržanega, prebiralnega sekanja dreves na Rožniku. Po besedah predstavnika Zavoda za gozdove se sekanje na Rožniku ne bo nadaljevalo. Skoraj polovica odkazanih dreves bo tako na hribu rasla še naprej. Samo 15 odkazanih dreves bodo dodatno arboristično obravnavali.
Inšpekcijski poseg v upravljanje mestnega gozda je sorazmerno pozitivno vplival na ravnanje z drevesi na Rožniku. Primer Rožnik je zato lahko dobro izhodišče, da se upravljanje mestnega gozda naravna na nova izhodišča in umeri tako, da pritožbe v prihodnje ne bodo potrebne. Pozimi je civilna družba ob sekanju na Rožniku na pobudo prebivalcev opozorila na to, da se pomen mestnega gozda in posameznih dreves v gozdu pod vplivom okoljske in podnebne krize hitro povečujeta in da je zato treba način ravnanja z gozdom prilagoditi novim razmeram ter pravočasno aktivno vključiti v upravljanje tudi prebivalce.
Priporočila mednarodne strokovne javnosti so nedvoumna. Gozdove, drevesa in zelene površine v urbanem okolje je treba upravljati kar se da celovito in povezano ter v dobrem sodelovanju med lastniki in uporabniki oziroma lokalnim prebivalstvom. Vključevanje prebivalcev in uporabnikov nalaga upravljavcem dodatno delo ampak hkrati zagotavlja tudi neizpodbitne koristi, ki jih strokovne službe same ne morejo zagotoviti. Ko govorimo o vključevanju prebivalcev, govorimo o dodatnih kapacitetah, znanju in tudi sredstvih za izvajanje različnih del in nalog, pa tudi o povečanju zaupanja v delo strokovnih in javnih institucij ter o krepitvi soodgovornosti za varstvo in razvoj gozdov, dreves in zelenih površin v urbanem okolju.
Enako kot za Rožnik zato velja tudi za druge mestne gozdove v Ljubljani in drugod. Praksa upravljanja z mestnimi gozdovi in drevesi se pod vplivom novih spoznanj o pomenu gozdov in tudi posameznih dreves hitro spreminja. Vse bolj se od tem poudarjata vloga starih in starajočih se dreves ter vloga prebivalcev in lokalnih skupnosti v upravljanju gozdov, dreves in zelenih površin v urbanem okolju.
