Na IPoP smo sodelovali pri izpopolnjevanju in širjenju vsebin priročnika Proximity of Care, priročnika za načrtovanje lokalnega okolja po meri malih otrok. Namen priročnika je spodbuditi odločevalce, prostorske načrtovalce, arhitekte in oblikovalce urbanega okolja k razmisleku o potrebah malih otrok (malčkov) in njihovih skrbnikov oziroma družin. Oblikovalske smernice smo v sodelovanju z društvom Pazi!park preizkušali na izbranem območju v Spodnji Šiški v Ljubljani.
Priročnik Proximity of Care sta zasnovala mednarodna svetovalna skupina za urejanje grajenega okolja ARUP in fundacija Bernard Van Leer (BvLF). Poleg IPoP je pri njegovem preizkušanju in izpopolnjevanju sodelovalo še 8 organizacij iz različnih koncev sveta: Ciudad Emergente (Čile), Huasipichanga (Ekvador), Cidade Ativa in Estudio+1 (Brazilija), arki_lab (Danska), Espacio Ludico (Urugvaj) ter mestne oblasti Waltham Forest (London) in Lima (Peru). Ekipa strokovnjakov iz ARUP in BvLF je predstavnike sodelujočih organizacij skozi program usposabljanja mentorirala pri preizkusu uporabe priročnika na izbranem praktičnem primeru.
Priročnik za načrtovanje lokalnega okolja po meri malih otrok Proximity of Care je pripomoček za ukrepe v manj izpostavljenih, gosto naseljenih, potencialno onesnaženih in manj varnih urbanih okoljih. Delo usmerja skozi štiri faze: razumevanje, načrtovanje in oblikovanje, izvedba in sodelovanje z deležniki. Pri tem upošteva fizični, čustven in socialni, jezikovni in kognitivni razvoj otrok, starih do 5 let. Priročnik je namenjen strokovni javnosti in odločevalcem v oporo pri ustvarjanju vključujočih in skrbnih urbanih okolij za majhne otroke, njihove skrbnike ter noseče ženske.V partnerstvu z društvom Pazi!park smo se odločili priročnik preizkusiti na izbranem območju odprtega prostora v Spodnji Šiški v Ljubljani, ki je glede na nove pozidave ena od najhitreje razvijajočih se ljubljanskih sosesk. Preizkus je vključeval usmerjeno analizo in dialoge z ostalimi ekipami. Seznanili smo se z načrtovalskimi okviri priročnika, pripravili seznam potencialnih deležnikov ter analizirali relevantne prostorske in statistične podatke. Opravili smo terenski ogled stanja, govorili pa smo tudi s starši malih otrok in v sodelovanju z lokalnim vrtcem izvedli anketo.
Slika 1 in slika 2: Upodobitvi načrtovanih večnadstropnih stanovanjskih objektov (foto: API arhitekti)
Pomanjkanje prostora in prostorskih ureditev za mlajše otroke in njihove skrbnike
Ugotovili smo, da je javni prostor Spodnje Šiške z vidika potreb do 5 let starega otroka in njegovih skrbnikov in nosečih mater v več ozirih pomanjkljiv. Ugotovitve s terena so podprla v nadaljevanju oblikovana izhodišča, ki se nanašajo na obravnavano območje na ravni soseske in so identificirala načrtovalske izzive glede na štiri razsežnosti, ki jih naslavlja priročnik: zdravje, varnost, stimulacija in podpora (slika 3).
Z vidika zdravja je cilj družinam z malimi otroki zagotoviti zdravo in zeleno okolje. Na primeru izbranega območja smo tu prepoznali izziv v slabi kakovosti zraka in v hrupu na določenih območjih zaradi prometa, slabo dostopnost do kakovostno urejenih zelenih površin in pomanjkanje lokalnih zelenih površin.
Varnejšemu in bolj vključujočemu omrežju malim otrokom prijaznih prostorov in infrastrukture pretijo izzivi povečane količine prometa, nezadostnih lokalnih zelenih površin in območij za pešce, ki skrbnikom preprečujejo prosto hojo in igro v soseski ter pomanjkanje javne infrastrukture za posedanje (klopi) in negovanje (javne sanitarije, prostori za dojenje in previjanje).
Stimulacija krepi zdrav razvoj in radovednost otrok. Pri tem prepoznavamo pomanjkanje lokalnih prosto dostopnih prostorov, ki so namenjeni igri, in izvenšolskih stimulativnih dejavnosti za različne starostne skupine in sposobnosti.
Podporo s strani mesta je vredno okrepiti. Zaznati je sicer splošno pomanjkanje komunikacije med mestom in njegovimi prebivalci. Primanjkuje lokalnih skupnostnih prostorov, stičišča socializacije so institucije − vrtec ali šola. Lokalne pobude so šibke ali pa jih ni, priseljevanje in zgoščevanje soseske pa postavlja nove družbene izzive v perspektivo.
Foto: arhiv IPoP in Pazi!Park
Primer Spodnja Šiška − ključne ugotovitve in izhodišča za načrtovanje
Območje v Spodnji Šiški, ki smo ga analizirali, fizično delita dve veliki prometnici, okrog njiju je več med seboj slabo povezanih delov, ki so za ciljno skupino težko prehodni. Na izbranem območju se gradijo veliki novi stanovanjski objekti, ki pa še niso opremljeni z ustreznimi spremljajočimi dejavnostmi, kot so odprt javni prostor, javni promet in izobraževalne ustanove. Količina motornega prometa se povečuje, količina zelenih in odprtih površin pa zmanjšuje, potenciala za manjše lokalne parke je zato vse manj. Mestni park Tivoli je sicer blizu, vendar je na poti do njega treba prečkati zelo prometno večpasovno cesto, kar pomeni, da je za male otroke težko dostopen in ne more pokrivati njihovih vsakdanjih potreb po zelenih površinah. Zaradi novih stanovanj se lokalna skupnost Spodnja Šiška hitro spreminja, novi prebivalci ponujajo sveže perspektive. Vendar se povečuje tudi potreba po dodatnih programih in skupnih površinah. Ne samo zelenih površin, primanjkuje tudi lokalnega kulturnega programa, saj skupnost trenutno povezujeta samo šola in vrtec.
Foto: arhiv IPoP in Pazi!Park
Kaj nam je razkrilo posvetovanje s skupnostjo?
V proces načrtovanja smo vključili tudi lokalne prebivalce, predvsem starše in skrbnike mlajših otrok. Prosili smo jih, da s pomočjo spletne ankete z nami delijo izkušnjo hoje ali zadrževanja v javnem odprtem prostoru z malim otrokom in da na spletni karti označijo točke, kjer:
- se z otrokom pogosto ustavijo,
- lahko otroka pustijo, da se igra sam brez držanja za roko,
- je lahko otrok v stiku z naravo in kako pogosto gredo tja,
- se z otrokom ne počutijo dobro.
Prejeli smo 92 odzivov na anketo in 198 vnešenih točk. Večino respondentov predstavljajo starši otrok, starih do 5 let, ki v soseski stanujejo že več kot 5 let.
Respondenti so kot priljubljena območja za igro označili lokacije v okolici Osnovne šole Spodnja Šiška, v atrijih stanovanjskih objektov in v Tivoliju. Navedli so, da se z otroki pogosteje ustavljajo na območjih, kjer je veliko dogajanja in je hrup povišan, tako na primer postojijo ob progi in opazujejo železniški promet ali opazujejo dela na gradbišču. Ali pa opazujejo male živali ob vrtnih ograjah in na okenskih policah pritličnih stanovanj. Kot neprijetna zaradi pomanjkanja varnosti pa so označili območja ob najbolj prometnih cestah, zlasti Celovški in Medvedovi cesti. Respondenti so potrdili tudi objektivna opazovanja, da lokalnih stikov z naravo v jedru soseske praktično ni in da je za ta namen treba prečkati zelo prometno in široko Celovško cesto.
Predlog rešitev
V okviru sodelovanja s prebivalci preko spletne ankete in preko intervjujev, ki smo jih izvedli s skrbniki otrok, ki obiskujejo lokalni vrtec, smo identificirali programe in lokacije, ki bi okrepile rabo lokalnega javnega odprtega prostora in ponudile uporabnikom nove priložnosti za rabo.
Izbrani programi na lokacijah, ki so jih predlagali uporabniki ciljne skupine so: točke opazovanja, drevored na Ruski, lokalni park pri Kinu Mojca.
Predlog rešitev razumemo kot izhodišče za participativno urejanje od enostavnejših (točke opazovanja) do kompleksnejših ureditev (park pri Kinu Mojca).
Točke opazovanja
Točke opazovanja se oblikujejo kot žepni ulični prostori za oddih otrok in skrbnikov in z grafiko na tleh opozorijo na zanimivost (npr. vlak, drevo, gradbišče), hkrati pa ponujajo varen prostor za ustaviti se (npr. klop, drevo).
Umirjanje prometa na Medvedovi
Medvedova cesta z uvajanjem ukrepov za umirjanje prometa postane bolj varna in nekoliko manj neprijetna.
Drevored na Ruski
Drevored na Ruski ulici okrepi delež zelene infrastrukture in se ga umesti glede na možnosti, saj je treba upoštevati komunalno in prometno infrastrukturo.
Park pri Kinu Mojca
Park pri Kinu Mojca se skupnostno uredi kot javna zelena površina. Parkovni program poleg prostorov za sedenje vključuje manjše območje za igro, zavarovano pred prometom, po možnosti z vključevanjem vodnega elementa. Načrtovanje in izvedba ureditve se izvedeta v sodelovanju s prebivalci.
Počaščeni smo, da smo bili povabljeni k sodelovanju v programu usposabljanja in smo imeli priložnost prispevati pri izoblikovanju priročnika, ki s strokovnimi vsebinami služi uresničevanju prizadevanj za urejanje mest po meri malčkov in njihovih skrbnikov. S tem smo uspeli preizkusiti naša skupna prizadevanja tudi v praksi z izmenjavo izkušenj in izzivov z ostalimi sodelujočimi partnerji. Pri tem anketo kot metodo za vrednotenje javnega prostora po meri malčkov in njihovih skrbnikov prepoznavamo kot izredno učinkovito orodje, uporabno tudi za oceno drugih slovenskih mestnih območij.
Izpopolnjen priročnik Proximity of Care, ki sta ga ugledni mednarodni organizaciji razvijali vse od leta 2021 in dopolnili z inovativnim konceptom preverjanja in dopolnjevanja v različnih mednarodnih urbanih okoljih danes z zbranim znanjem in organizirano strokovno vsebino podpira strokovnjake in odločevalce pri ustvarjanju vključujočih in malčkom in njihovim skrbnikom ter nosečim ženskam posebej prijaznih javnih odprtih prostorov in površin. Širši zainteresirani javnosti pa priročnik ponuja praktična načrtovalska orodja in nasvete tudi za druge naloge in predstavlja študije primerov za usmerjanje in navdihovanje otrokom in družinam prijaznih rešitev v mestih po vsem svetu.
PRIROČNIK PROXIMITY OF CARE (ENG)
Več o projektu: https://www.arup.com/projects/design-guide-for-early-childhood
—
Naslovna fotografija: arhiv IPoP
