Pred nekaj leti smo napisali članek o gentrifikaciji Ljubljane. Analitična orodja kažejo, da zapis še vedno prebere veliko ljudi, zato smo se odločili pripraviti nadaljevanje. Osnovnih značilnosti urbanega procesa imenovanega gentrifikacija, v katerem gre za prilagajanje mesta tistim, ki imajo več denarja in ugleda, torej višjim družbenim razredom, ne bomo pojasnjevali. Tokrat se bomo osredotočili na to, kako se gentrifikacija pojavlja v Ljubljani in kako to vpliva na vsakdanje življenje v mestu. Če želite izvedeti več o samem procesu, predlagamo, da preberete prvi članek iz leta 2018.
Gentrifikacija 2023
Gentrifikacija je še vedno del besedišča Ljubljane. Čeprav je bila beseda gentrifikacija pred desetimi leti za mesto precej nova, se zadnja leta pojavlja v različnih oblikah. Še posebej se je na gentrifikacijo Ljubljane opozarjalo v času deložacije Avtonomnega Roga (povezava). Kljub temu, da se o gentrifikaciji veliko govori, jo je velik izziv potrditi s podatki, saj gre v določeni meri tudi za subjektivni občutek manj premožnih skupnosti, da izgubljajo svoje prostore v mestu, da izgubljajo svoje mesto.
Mestni zrak osvobaja
Mesta so bila od nekdaj prostori svobode. Od tega, da je »mestni zrak osvobajal« tiste, ki so pobegnili plemičem, do tega, da so se najustvarjalnejši ljudje, manjšine, ekscentriki in umetniki zgodovinsko vedno selili v mesta. V mestih je bilo dovolj kritične mase za sodelovanje, preveč ljudi, da bi bila njihova ekscentričnost vpadljiva, dovolj prostorov, kjer so lahko razvijali inovativne prakse, in dovolj raznolikosti, v kateri so se lahko izgubili in našli.
Degradirano mesto
Osemdeseta in devetdeseta leta so za mesta predstavljala obdobje degradacije. Industrija se je odseljevala, nakupovanje se je selilo v predmestne cone, ljudje prav tako. New York je v tistih letih skoraj bankrotiral. Ljubljani ni šlo tako slabo, vseeno pa ni bila izjema v tem, da jo je pri življenju ohranjalo umetno dihanje − urbana in alternativna kultura. BTC je iz Ljubljane povlekel ekonomsko življenje, manjši okoliški kraji z dobro cestno povezavo pa ljudi. Kinematografi v mestu so se zaprli, preživela je le Kinoteka, hkrati pa sta se razvila še Kinodvor in Kino Šiška, ki pa, jasno, ni bil več kino. Medtem ko so mestne trgovine, trgovinski centri in veleblagovnice propadali, je BTC cvetel. Prav tako je cvetela tudi ljubljanska urbana kultura − od Metelkove, K4, Bikofeja, Makalonce do Saxpuba in Trubarjeve.
Tako kot v drugih mestih se je tudi v Ljubljani ta trend obrnil in začela se je pospešeno razvijati, kar kaže tudi petnajst let rasti turističnega obiska. Če je prej mestno jedro ostajalo živo predvsem zahvaljujoč urbani in alternativni kulturi, se je to spremenilo. Množica teh kulturnih ali alternativnih prizorišč se je umaknila bolj donosnim vsebinam, Metelkova pa se je znašla v turističnih brošurah. To je najbolj prizadelo prav mlajšo generacijo, ki za svoj razvoj, ustvarjanje in identiteto ne najde več prostora v mestnem jedru ter si tako (samo)organizira uporabne prostore s skvotanjem za Bežigradom.
PLAC – Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona, junij 2023 / Nikos Ntounis (CC BY-NC 4.0)
Gentrificirano mesto
Za gentrificirana mesta sta v prvi vrsti značilna dva pojava: odseljevanje dolgoletnih prebivalcev in upad raznolikosti mesta. Odseljevanje je posledica višjih cen najemnin. Ker je v Sloveniji velik delež stanovanj lastniških, se ta vpliv kaže počasneje in blažje. V mestih s to specifiko je zato smiselno meriti razliko med odseljenimi in priseljenimi v določen mestni predel. Če ugotovimo, da je ekonomski status novo priseljenih bistveno višji od odseljenih, potem je to znak, da se predel gentrificira. V Ljubljani teh podatkov ne zbiramo, so pa gotovo verjetno prve žrtve gentrifikacije študenti, ki so svoja stanovanja v mestnem jedru odstopili turistom, ki v dnevu ali dveh plačajo več kot bi študenti v celem mesecu. Za nedostopnost ljubljanskih stanovanj ni kriva le gentrifikacija, ampak predvsem dejstvo, da Slovenija nima stanovanjske politike. Stanovanjsko preskrbo je prepustila nevidni roki trga, ta pa se v gentrifikaciji odlično znajde. Gentrificirano mesto je namreč v prvi vrsti generator nepremičninskih projektov in profitov. Nevidna roka pa tiste, ki ne želijo sodelovati v mestu kot potrošniškem stroju, frcne ven.
Grafit v Ljubljani / IPoP (CC BY-NC 4.0)
Drugi pojav, značilen za gentrifikacijo, je upad raznolikosti mesta. Ponudba postane bolj generična in bolj podobna ponudbi v ostalih mestih. Nepremičnine so drage, zato morajo ustvarjati dobiček. Najlažje si drage nepremičnine v središču mesta privoščijo multinacionalke, hkrati pa jim lastniki nepremičnin prostore radi oddajo, saj ni prav verjetno, da bi velike globalne znamke zamujale s plačilom najemnine. Hkrati je v mestu vse več uporabnikov, ki ne iščejo nians in »globoke identitete« mesta. Zadovoljni so s prijetnim nabrežjem, na katerem lahko posedijo in spijejo latte ali pale ale. Zato so nabrežja polna barov, za katere nihče več ne ve, kako se jim reče, saj so vsi isti. Tako mesto izgubi avtentičnost in postane generična urbana kulisa.
Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje, 2022 / Vir: Nina Stubičar¹
Zakaj gentrifikacije nihče ne mara
Če so bila včasih mesta zatočišča in pribežališča najbolj propulzivnih, ustvarjalnih, inovativnih pa tudi čudnih posameznikov in skupnosti, je gentrifikacija obraten proces. Na bolj ali manj mehak način izrine točno te posameznike in skupnosti, saj si mesta ne morejo več privoščiti. Namesto prostora, kjer se rojevajo novi trendi, kulturna gibanja in tudi inovacije, postane spektakel potrošnje kulture, dobrin in storitev, nekakšna predstava mesta. Vsakdanje življenje, ki ga živijo meščani, se mora umakniti spektaklu, ki iz mesta naredi stroj za ustvarjanje zasebnih dobičkov.
Mesta se gradi leta, stoletja; zato ni naključje, da se jim angleško reče capital, saj predstavljajo zgodovinsko akumulacijo kapitala nekega območja in/ali naroda. So zbir kapitala več generacij na ravni širšega območja, ki so posredno in neposredno plačevale za razvoj mesta. Hkrati je mesto nekaj več − ta presežek so ljudje, ki so ustvarili in še vedno soustvarjajo mesto. Mestni utrip, identiteto mesta in mesta. Če se jih iz mesta izrine, mesto postane spektakel, ki ga je preko (tudi javnih) investicij treba poganjati. Bistveno vprašanje pa je, kdo ima od tega korist. Če imajo prebivalci občutek, da svoje mesto izgubljajo, da jim polzi skozi prste, potem gre verjetno za gentrifikacijo, ki bo iz mesta naredilo lepo kuliso za običajen, sterilen in generičen mestni obisk.
Recepti za lajšanje simptomov gentrifikacije
Odseljevanje in prisiljenost v odselitev je značilnost gentrifikacije, ki praviloma najbolj prizadene prebivalce mesta. Stanovanjska politika, ki zagotavlja dostopna stanovanja, je zato nujna. Za lokalno ekonomijo je pomembno dodati prostore, kjer lahko prebivalci razvijajo nova podjetja, saj s tem ustvarjajo kakovostna delovna mesta. Delovna mesta v multinacionalkah, ki prodajajo predrago kavo alo prepoceni obleke, to niso. Nekateri prostori v mestu ne ustvarijo veliko dobička, vendar pa morda ustvarjajo družbeno vrednost. Ker ta za mesto ni nič manj pomembna, je smiselno prostore, ki ustvarjajo družbeno vrednost, zaščititi pred tržnimi pritiski. Turistične znamenitosti oziroma programe, ki privabljajo turiste, je smotrno razpršiti po mestu ali celo regiji ter s tem razbremeniti središče mesta. Središče mora ostati dostopno za prebivalce in ohraniti storitve za njihovo vsakdanje življenje. Z investicijami, ki so pomagale razviti mestno jedro v prijetno dnevno sobo mesta, je smiselno poskusiti tudi v stanovanjskih predelih mesta. Več in boljši javni prostori ter ulice po meri ljudi ne bi smeli biti le domena mestnega jedra. Ljudje mestno dnevno sobo potrebujejo tam, kjer stanujejo, in večina Ljubljančanov stanuje v soseskah in naseljih v predmestju. Vseeno pa se moramo zavedati, da je gentrifikacija prostorska manifestacija družbeno-ekonomskih razlik. Ko se povečujejo razlike med revnimi in bogatimi, se spreminja tudi mesto in razlike med prostori za tiste, ki imajo več, in tiste, ki nimajo. Kar pa ne pomeni, da z urbanimi politikami ne moremo blažiti njihovih neugodnih učinkov na vsakdanje življenje meščanov.
_______
¹ Nina Stubičar, 2022, v Marot, N. in Uršič, M., 2022, Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta
