V javnost je prišla odločba naravovarstvene inšpektorice o zaustavitvi sekanja dreves na Rožniku v Ljubljani. Dobre štiri mesece po tem, ko je pozimi ljudi v Ljubljani vznemirjalo dogajanje na najbolj obljudenem mestnem hribu in so se mediji spotikali ob neutemeljenost pripomb na način sekanja s strani nevladnih organizacij in civilne družbe, odločba kaže, da je bilo intenzivno sekanje starih zdravih dreves na Rožniku do neke mere v nasprotju z zakonom o ohranjanju narave in da je civilna družba imela prav, ko je zahtevala zaustavitev sekanja. Mogoče je verjeti, da bi sekanje potekalo na drugačen način, bilo manj intenzivno, bolj prebiralno in spoštljivo do starih dreves, če bi Zavod za varstvo narave lahko pravočasno posredoval Zavodu za gozdove svoje strokovno mnenje in smernice za izvedbo sekanja. Hkrati pa je mogoče tudi verjeti, da je prav odziv civilne družbe sprožil inšpekcijsko prijavo. Kakorkoli trenutek zdaj je dober, da se iz primera Rožnik naučimo, kako o naravovarstvenem in drugih vidikih upravljanja mestnega gozda pravočasno odpreti javno in strokovno razpravo, da bi lahko zagotovili čim bolj učinkovito upravljanje v skupno dobro mestne skupnosti in okolja.
Pretekli teden je na družbenih omrežjih zaokrožila vest o inšpekcijski odločbi v zadevi »sečnja dreves v Krajinskem parku Tivoli Rožnik Šišenski hrib«. Inšpektorica za naravo in vode z Inšpektorata RS za naravne vire in prostor je 18. maja 2023 izdala odločbo s katero je po službeni dolžnosti na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Zakona o inšpekcijskem nadzoru naložila lastnici Mestni občini Ljubljana, da ustavi posek dreves odobren s strani Zavoda za gozdove Slovenije 2. 12. 2022 do pridobitve strokovnega mnenja in naravovarstvenih pogojev s strani Zavoda za varstvo narave. Inšpektorica je s tem na nek način potrdila upravičenost zahtev civilne družbe iz januarja 2023, da naj MOL kot lastnica prekine z intenzivnim sekanjem, predstavi javnosti razloge za tak način sekanja ter omogoči javno razpravo o načinu sekanja glede na rastoči pomen mestnega gozda za zdravje ljudi in mestno okolje pod vplivom podnebnih sprememb.
Dobra novica o inšpekcijski odločbi prihaja pozno in hkrati pravi čas, da usmeri vso potrebno strokovno in javno pozornost v novi načrt upravljanja z mestnim gozdom. Več kot polovica odraslih dreves (200 od 390), ki so bila na osnovi Gozdno gojitvenega načrta za gozdno gospodarsko enoto Ljubljana (GGN GGE 2015-2024 ) lansko leto odkazana za posek, je na Rožniku pozimi že posekana, hkrati pa so bili v istem zamahu odkazani poseki odraslih zdravih dreves na drugih območjih mestnih gozdov izvedeni. Zdaj inšpekcijska odločba formalno potrjuje, da sekanje na Rožniku ni bilo izvedeno v skladu z zakonom in daje tudi večjo težo zahtevam civilne družbe , da naj se o upravljanju mestnega gozda odloča glede na njegove ekosistemske in družbene funkcije in vlogo v procesih prilagajanja mestnega okolja na podnebne spremembe.
V začetku januarja so IPoP – Inštitut za politike prostora, Mladi za podnebno pravičnost in Protestival na pobudo uporabnikov gozda in prebivalcev Ljubljane zahtevali od Mestne občine, da prekine sekanje dokler javnosti ne bodo ustrezno pojasnjeni razlogi za tako obsežno enkratno sekanje, in dokler ne bo opravljena tudi razprava o tem, ali je take vrste sekanje sprejemljivo glede na status gozda (gozd s posebnim namenom, zavarovano območje narave in kulturne dediščine) in pomen območja za mestne prebivalce. Kritikam se je javno pridružil tudi Zavod RS za varstvo narave in v gibanju Mladi za podnebno pravičnost so s pomočjo novinarke Monike Weiss organizirali interdisciplinarno spletno okroglo mizo, ki je utemeljila veliko širino aktualnega pogleda na upravljanje z mestnim gozdom. Sledila sta javno zagovarjanje gozdarske doktrine pomlajevanja gozda na Rožniku in s tem povezana predstavitev gozdarskih stališč na Inštitut RS za gozdarstvo, ki žal ni ponudila dobre priložnosti za produktivno izmenjavo različnih mnenj o vlogi mestnega gozda in vidikih upravljanja. Februarja so iz gozda na Rožniku umaknili delovne stroje, ljudje v mestu pa so kljub obljubam o javni razpravi ostali še vedno brez odgovorov na večino vprašanj v zvezi s sekanjem.
Inšpekcijska odločba je zato zdaj res dobra priložnost, da se vendarle odpreta javna in strokovna razprava o upravljanju mestnega gozda na Rožniku in drugod v prestolnici. Čas in naloge zahtevajo, da se v procese upravljanja vključi tako širok krog strokovne javnosti iz različnih področij in lastnikov kot tudi uporabnikov gozda in nenazadnje tudi vseh drugih mestnih prebivalcev. Poseben status mestnega gozda, njegovo poreklo in funkcije, ki jih v mestu opravlja zahtevajo tudi poseben model upravljanja. Poleg tega, da je mestni gozd na Rožniku zavarovano območje ohranjanja narave, ima po Zakonu o gozdovih tudi status gozda s posebnim namenom kar tudi formalno pomeni, da so njegov ekološke in družbene funkcije bolj pomembne od njegove gospodarske vrednosti. Hkrati pa je mestni gozd tudi območje kulturne dediščine, pred gradnjo in drugimi rabami so ga za potrebe mestnih prebivalcev varovali in urejali že naši predniki. Govorimo o gozdu, ki smo ga kot skupnost dolžni dolgoročno vzdržno upravljati v javno korist, dobro skupnosti in prihodnjih generacij. Dogovoriti se hočemo o tem, kako kar najbolj učinkovito možno in dolgoročno vzdržno upravljati s tem dragocenim območjem kompleksnega pomena, ki poleg vsega naštetega zagotavlja mestnemu okolju tudi pomembne okoljevarstvene koristi in prispeva svoj del k prilagajanju okolja na podnebne spremembe. Zdaj preprosto moramo začeti govoriti po upravljanju mestnega gozda in tudi drugih mestnih zelenih površin in dreves več in bolj odprto. V soočenju s tako raznoliko naravo in številom nalog nobena institucija in stroka ne more biti zares učinkovita sama. Danes so uporabniki in prebivalci najpomembnejši zavezniki mest, občin in drugih javnih ustanov v procesih varovanja in razvijanja javnih zelenih površin in krepitve funkcij narave v mestu. Brez njihove aktivne vloge lahko parkovnim službam vse prehitro zmanjka moči, pridnih rok, sredstev in nenazadnje tudi oči za skrben nadzor nad dogajanjem v prostoru.
Čas za razpravo je idealen. V zraku je priprava nove generacije gozdno gospodarskih načrtov za naslednje 10 letno obdobje in prav je, da se ti načrti oprejo na nova strokovna izhodišča. Gozdarska stroka mora svojo doktrino prilagoditi novim razmeram v družbi, okolju in prostoru enako kot mora tudi Krajinski park Tivoli Rožnik Šišenski hrib v kontekstu dogajanja in izzivov prihodnosti izdelati svežo vizijo varstva in razvoja ter načrt upravljanja, ki bo bolj ambiciozno in avtonomno vključeval v upravljanje tudi uporabnike in prebivalce.
Foto: Sanja Fidler
