Ozelenimo mesta!

V torek, 30. maja 2023, je Mestna občina Krško gostila dogodek Spoznaj mojo dobro prakso, ki sta ga s podporo Ministrstva za naravne vire in prostor organizirala IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT. Zdaj že tradicionalni, peti dogodek Spoznaj mojo dobro prakso je tokrat potekal pod sloganom »Ozelenimo mesta« in opozarjal na rastoči pomen urejanja zelenih površin v urbanem okolje. Okoli 40 udeležencem iz občin in organizacij, ki se ukvarjajo z urejanjem javnih zelenih površin iz vse Slovenije je dogodek ponudil priložnost, da preko izbranih primerov iz štirih občin (Bled, Kočevje, Ajdovščin in Maribor) obogatijo svoje znanje o urejanju javnih zelenih površin, se povežejo s svojimi kolegi iz drugih krajev in pridobijo nove ideje za delo v svojem okolju.

Slogan za izvedbo letošnjega srečanja smo si izposodili v Evropski biodiverzitetni strategiji 2030. Ta med drugim predvideva, da se bodo mesta v prizadevanjih za ohranitev narave ter krepitev biotske pestrosti v soočenju s podnebnimi spremembami morala ambiciozno ozeleniti. Ohranjanje narave predstavlja osrednjo os blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter je tudi ključna sestavina EU zelenega dogovora. Poleg tega pa obstajajo še drugi razlogi zato, da se zdi na ravni države in občin vredno izpostavljati pomen urejanja javnih in drugih zelenih površin v mestih in krepiti strokovne kompetence v njihovem načrtovanju in urejanju:

  • zelene in ozelenjene površine povezane v zeleno in zelenomodro infrastrukturo so najboljši način za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje mest na podnebne spremembe;
  • slovenske občine bodo v prihodnosti potrebovale več zelenih in ozelenjenih površin, ki bodo morale opravljati več funkcij, biti bolj biotsko pestre, zadrževati več padavin, zagotavljati več zdravja in dobrega počutja in boljše varstvo okolja ter jih zato bolj celovito in povezano ter strokovno načrtovati in upravljati svoje zelene površine ter vključiti v sistem upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti;
  • občine, načrtovalci in upravljalci javnih zelenih površin lahko z medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja pospešijo razvoj potrebnega novega znanja in veščin;
  • številni mednarodni dokumenti narekujejo državam, da morajo podpreti mesta in lokalne skupnosti ter razviti politična, regulatorna in finančna orodja za bolj celovito in povezano načrtovanje in upravljanje zelenih površin;
  • ozelenitev mest je tema partnerstva Urbane agende (Greening Cities) v katerem sodeluje tudi Združenje mestnih občin Slovenije;
  • ozelenjevanje mest je eno od področij za katera bodo že kmalu na voljo sredstva iz kohezijska politike, konkretno iz sklada za regionalni razvoj.

V okviru aktivnosti projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT je bil v začetku maja letos že izveden študijski obisk v Gradec, kjer so udeleženci spoznavali, kako sistematično in strokovno v mestu načrtujejo in urejajo zelene površine in to delo povezujejo tudi s preprečevanjem urbanih poplav in ponikanjem in zadrževanjem padavinske vode na zelenih in ozelenjenih površinah. Ogledali smo si primere res dobre prakse načrtovanja in urejanja zelene in modre infrastrukture. Z dogodkom v Krškem smo, po zgledu mednarodne konference, s katero smo leta 2016 odprli razpravo o novih konceptih upravljanja zelenih površin v Celju, želeli spodbuditi in poglobiti izmenjavo aktualnih dobrih praks in izkušenj med akterji v slovenskih občinah.

Reininghauspark v Gradcu. Foto: Maja Simoneti

Dr. Maja Simoneti z IPoP je uvodoma poudarila, kako se povečujejo pričakovanja družbe do funkcij zelenih površin kar močno spreminja pogoje urejanja zelenih površin in postavlja občine in komunalne izvajalce javnih služb pred velike izzive. Omenila je kako pomembne učinke za prakso in razvoj dejavnosti urejanja javnih zelenih površin prinaša organizirano povezovanje strokovnih služb s področja urejanja javnih zelenih površin na nacionalni in mednarodni ravni. Predstavila je, kako se imperativ ozelenjevanja odraža v odnosu do kulturne dediščine, kako radikalno lahko nove razmere v okolju spreminjajo pogled na zaščitene ambiente kulturne dediščine in kako ambiciozno se nekatera mesta že lotevajo ozelenjevanja ulic z namero po ločevanju padavinske vode od kanalizacije in njenem zadrževanju na terenu.

Predvsem pa je opozorila, da v Sloveniji postaja vedno bolj očiten problem dejstvo, da so občine pri urejanju javnih zelenih površin povsem prepuščene same sebi ter poudarila, da to ni le neracionalno ampak predvsem tudi omejuje procese učinkovitega ambicioznega ozelenjevanja. Izpostavila je povem nenaslovljeno potrebo, da se za uspešno upravljanje funkcij zelenih površin kot sta urbana odvodnja in blaženje temperaturnih in vremenskih ekstremov vključi v procese upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti. Poudarila je, da stanje v Sloveniji vsekakor ni zelo slabo, da pa se v praksi kažejo šibkosti sistema, predvsem zaradi odsotnosti enotnih strokovnih standardov in meril za izvajanje dejavnosti urejanja ter posledično omejene razvitosti, strokovne usposobljenosti in ambicioznosti sektorja. Opozorila je na šibko povezanost med fazami in vidiki urejanja, to je med prostorskim in urbanističnim načrtovanjem in upravljanjem zelenih površin. Dodala je, da je svojstven problem tudi dejstvo, da javnim zelenim in drugim odprtim površinam ni priznan status komunalne infrastrukture in da zaenkrat občine niso deležne ustrezne strukturne podpore s strani države in zato vsaka občina sama išče najboljšo prakso.

»Narava nam v mestih res lahko zagotovi številne koristne funkcije, če jo seveda znamo in zmoremo ustrezno strokovno načrtovati in upravljati.« dr. Maja Simoneti, IPoP

 

Tanja Štajdohar, krajinska arhitektka zaposlena na Občini Kočevje, skupaj s kolegi z občine in komunalne službe, že vrsto let velja za primer dobre prakse strokovnega načrtovanja in upravljanja zelenih površin. Zase pravi, da k delu pristopa ambiciozno in pogosto radikalno, saj je spoznala, da se ideje v procesu dela obrusijo, da je vedno potrebno sklepati kompromise in tako samo od res smelih zamisli ostane nek viden rezultat. Predstavila je, kako se v Kočevju z izbiro rastlinskih vrst in urbano opremo trudijo ohranjati avtentično podobo kraja. Poudarila,  kako je pri vseh večjih potezah novih ureditev zelo pomembno vključevanje lokalne skupnosti, velikokrat pa se pri njih ureditve načrtujejo prav na pobudo ljudi. Opisala je kako pomembno vlogo imata v njeni praksi komuniciranje o poteku del, posameznih ureditvah, posegih in vzdrževanju in pristnost na terenu in razložila, kako spodbujajo k pravilnem vzdrževanju drevnine tudi na zasebnih zemljiščih.

Posebej je poudarila pomen pravočasnega načrtovanja zasaditev za to, da si zagotovimo primerne in kvalitetne sadike in v miru  sprejemamo boljše odločitve, kar na koncu prihrani tudi sredstva in čas ter zmanjša verjetnost napak. Omenila je, da imajo za potrebe vzdrževanja dreves izdelan tudi natančen kataster dreves in drugih zelenih ureditev, ki ga je postopoma vzpostavila sama in jim omogoča voditi dobro evidenco vzdrževanja in načrtovati naloge. V svoji iskrenosti je omenila, da tudi na njihovi občini še prepogosto prihaja do vrzeli med načrtovalci gradenj in načrtovalci in upravljalci zelenih površin, saj slednji pogosto niso vključeni v načrtovanje investicije oziroma so vključeni prepozno.

Izkušnje iz svoje kratke a izjemno strokovno zanimive prakse vzdrževanja javnih zelenih površin je z nami delil tudi dr. Jan Bizjak iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled. Občina Bled ima tudi po zaslugi dr. Bizjaka in njegove ekipe že več let več kot samo zgledno urejene zelene površine, kar je za območje množičnega turizma še bolj pomembno kot drugod saj je kot pravi sam »hortikulturna urejenost osebna izkaznica kraja«. Udeležencem v Krškem je predstavil kako z ustrezno pripravo zemlje in drugimi ukrepi obvladuje zaraščanje s plevelom in invazivnimi rastlinami ter pokazal, kako lahko dobro načrtovanje in izvedba ozelenitve bistveno olajšata in pocenita kasnejše vzdrževanje. Opozoril je, da invazivne vrste niso nič posebnega ampak preprosto naravna posledica pomanjkanja vzdrževanja. Na Bledu se jih branijo z rednim vzdrževanjem pa tudi tako, da skrbno bdijo nad pripravo in uporabo zemlje za saditev. Sami pripravljajo mešanico zemlje kar zmanjša pojavljanje plevela in pripravi boljše pogoje za rast rastlin. Predstavil je tudi, kako zelo dobrodošlo je za izvajanje dejavnosti in njeno vlogo v občinski politiki in upravi, vključevanje sodelavcev iz občinske uprave v vzdrževanje zelenih površine. Omenil je posebno skrb, ki jo tudi na Bledu namenjajo ravnanju z drevesi, kjer skupaj z arboristom pregledujejo in vzdržujejo drevesne krošnje ter po potrebi izvajajo tudi preglede koreninskega sistema dreves, ki pešajo in so zaradi nerednega presajanja v drevesnici in nepravilne zasaditve lahko pogosto razlog za oslabljeno rast drevesa. Opozoril je, da je dejavnost, ki jo v podjetju poleg del in nalog javne službe dodatno izvajajo za druge naročnike izjemno pomembna za  dejavnost, ker omogoča, da imajo več dela in tako bolj močno strokovno ekipo hkrati pa so prisotni njihovi standardi kakovosti tudi drugod v občini.

»Nestrokovno negovano drevo je dolgoročno najdražje ter obenem nevarno drevo.« dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled

Mojca Ramšak Planinc in Marica Žen Brecelj z Občine Ajdovščina sta z nami delile izkušnjo občine, ki je prejela veliko enkratno zasebno donacijo za ozelenjevanje in se je tako naenkrat soočila z veliko vprašanji o tem kaj, kje, zakaj in kako sploh na novo posaditi. Za investicijo vrednosti 1 milijona evrov je morala občina pripraviti projektno nalogo, ki je vključevala strokovne podlage z izbiro vrst, območij in priporočili zasaditev, nabor že obstoječih predvidenih načrtov ozelenitve, ki še niso imeli vira za izvedbo investicije ter možna nova območja ozelenitev glede na prihajajoče projekte. V pripravo projektne naloge so vključili tudi javne zavode, krajevne skupnosti in vzdrževalce zelenih površin, izvedbo pa so zaradi lažje obvladljivosti in časa zasaditve razdelili v več faz. Ozelenitve so predvidene v okolici osnovnih šol, vrtcev, igrišč, stanovanjskih sosesk in poslovnih con.

Prve zasaditve so tako opravili v mestu že letos spomladi, v naslednji fazi pa sledijo zasaditve po drugih krajevnih skupnostih. Svoje aktivnosti so podkrepili tudi s komunicirajo pod skupnim imenom Zelena Ajdovščina. Veliko smo slišali o načrtovanju in upoštevanju vseh naselij v občini, na koncu pa nam je nekako zmanjkalo časa za pomembna vprašanja o tem, kako bodo novo ozelenjene površine vzdrževali, za koliko bodo v ta namen povečali proračunske izdatke za izvajanje javne službe, bodo javne službe morda strokovno okrepili in kako so pri načrtovanju upoštevali povezovanje ozelenjevanja z zadrževanjem in odvajanjem padavinske vode.

Svojstvene dobre ideje za nove ureditve pa lahko vzniknejo tudi od spodaj navzgor in o tem je govoril Matic Primc iz Maribora, sicer član Organizacije za participatorno družbo in moderator pri Iniciativi mestni zbor Maribor. Predstavil je tri projekte ozelenitev, ki so jih skupaj z lokalno skupnostjo izvedli v preteklih letih s podporo Podnebnega programa Mreže za prostor. Leta 2020 so zasadili mali urbani gozdiček Miyawaki na enem izmed območij Maribora, ki je prepoznano kot točka pregrevanja. Lokacijo je ponudila občina in na njej so po metodi japonskega biologa Miyawakija na gosto z majhnimi sadikami zasadili območje, ki bo skozi leta postalo nov biotop in ob hkrati namenjeno ohranjanju biotske pestrosti v mesti in ohlajanju okolice ter ozaveščanju o pomenu narave v mestu. Leta 2021 so se lotili projekta revitalizacije nabrežij Pekarskega potoka. Pred tem do golega očiščena nabrežja potoka, ki zato niso več opravljala ekološke funkcije, so z dovoljenjem pristojnih strokovnih služb, ki os sekanje naročila, ponovno zasadili s sadikami dreves in grmovnic v upanju, da se bo na območju ponovno vzpostavila biotska pestrost.

Svoje aktivnosti so pospremili z zanimivimi komunikacijskimi in izobraževalnimi akcijami, za izvedbo pa so se povezali tudi z občino, komunalnim podjetjem in izvajalcem vodnogospodarske službe. Projekta danes služita tudi kot spodbuda za uvajanje drugačnih pristopov k ozelenjevanju, ki pomagajo vzpostavljati nove zelene ureditve in v proces vključujejo skupnost. Ob izvedbi obeh akcij pa so se soočili tudi s problemom nakupa avtohtonih vrst sadik, ki bi bile prilagojene na naše rastne pogoje, zato so se letos odločili izvesti naslednjo pilotno akcijo ozelenjevanja in uredili primer mini urbane drevesnice, v kateri se bodo učili vzgajati svoje sadike dreves, ki jih bodo lahko kasneje uporabili za svoje zasaditve ali jih ponudili podobnim iniciativam.

V popoldanskem delu programa so od blizu spoznali prakso ozelenjevanja v Krškem, ki nam jo je predstavila Petra Ereš Malus z Mestne občine Krško. Na začetku nam je v sliki in besedi kratko predstavila nekatere ureditve, ki so jih izvedli v preteklih letih oziroma jih načrtujejo v bližnji prihodnosti nato pa nas je popeljala po mestu. Da bi ozelenili staro mestno jedro so v zadnjih letih izvedli več manjših novih žepnih ureditev (terase, ozelenitev tradicionalnih krških gasov), ki danes nudijo prostore za oddih, druženje in boljše doživljajske možnosti v javnem prostoru. Predvsem so tudi povečali pestrost zasaditev in ustvarili več možnosti za posedanje ter hkrati skušali dvigovati standarde ravnanja z mestnim drevjem.

Ogled na terenu je ves čas prekinjala živahna razprava med udeleženci, ki so med seboj delili izkušnje, preverjali slišano in razpravljali o skupnih izzivih ter možnih rešitvah zanje. Udeleženci so se strinjali, da sta za urejanje zelenih površin ključna odnos in drža posameznikov. V vseh primerih dobrih praks stojijo za učinkovitostjo načrtovanja in vzdrževanja javnih zelenih površin angažirani in dobro strokovno podkovani posamezniki na občinah in v komunalnih podjetjih ter njihovo dobro sodelovanje. Prisotni so posebej izpostavili problem šibkega zavedanja odgovornih o pomenu načrtovanja ozelenitev ob novih gradbenih investicijah in posledic pomanjkanja pravočasnega sodelovanja odgovornih za varstvo in vzdrževanje zelenih površin in načrtovalcev zelenih površin v procese načrtovanja in izvedbe investicij. Govorili so o primerih zaradi novih kolesarskih stez po nepotrebnem posekanih dreves in preozkih zelenih pasovih ob novih ureditvah cest ter podobnih nerodnostih, ki preprečujejo, da bi rastline lahko rastle in ustvarjale kakovostno, zdravo in lepo bivalno okolje ter skupaj s tlemi zagotavljale tudi učinkovito hlajenje okolja in zadrževanje padavinskih voda.

Razprava se je dotikala tudi napovedanih finančnih spodbud za ozelenjevanja iz kohezijskih sredstev ter dala slutiti, da občine morda niso optimalno pripravljene na večje investicije te vrste, ker strateško načrtovanje varstva in razvoja zelenih površin v luči izzivov prihodnosti ter povezovanje njihovih funkcij (vidikov urejanja) doslej ni bilo prioriteta občin. Udeleženci so strinjali, da bi morda le potrebovali podporo s strani države, kako pristopiti k ozelenjevanju, kam usmeriti nova sredstva, kako zagotoviti optimalne in dolgoročno vzdržne rešitve in maksimirati učinke, kako se potem spopasti s stroški vzdrževanja in kako vključiti prebivalce in zasebne lastnike. Strinjali so se, da bi v aktualnih razmerah bilo vredno poenotiti nekatere pogoje izvajanja javne službe, okrepiti strokovni prispevek države in preusmeriti energijo in sredstva občin v delo, ki ga nujno zahteva lokalno okolje. Za proces ozelenjevanja mest bi bilo zdaj res dobrodošlo, če bi se razvojno okrepilo dejavnost urejanja javnih zelenih površin in poskrbelo, da se strokovno in strukturno hitro prilagodi potrebam časa.

Predstavitve:

 

Fotografije

Urška Didovič in Marko Peterlin, IPoP (CC BY-NC 4.0)

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri