… od stare lokomotive do stanovanjskih vil pod hribom, pa preko tranzitne Meljske ceste in mimo industrijske kulise do zelene poti ob Dravi.
V sklopu globalnega festivala Urbani sprehodi Jane’s Walk smo se v petek, 5. maja 2023, mudili po Melju v Mariboru. Sprehodi, ki vsako leto potekajo prvi konec tedna v maju, letos pa pri nas tudi v drugi polovici maja, z opozarjanjem na pomen hoje v vsakdanjem življenju spodbujajo k odkrivanju skritih razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca.
V tem duhu smo se skupaj z udeleženci sprehoda na topel petkov popoldan od stare lokomotive na Železniški postaji odpravili proti Melju, delu mesta, ki se razprostira na vzhodnem delu Maribora, ujet med obvoznico, Meljski hrib in Dravo. Mineva namreč dobrih sto let od ustanovitve Mariborske tekstilne tovarne Hutter – MTT, ki še danes velja za največji industrijski objekt na območju meljske četrti. Nekdanja tovarna je Melje kot sosesko tako prostorsko kot družbeno močno oblikovala. Nanjo prebivalce mesta vežejo predvsem skupni spomini na čase “jugoslovanskega Manchestra” in zgodbe ljudi, ki so bili na najrazličnejše načine vpeti v nekdanjo tekstilno industrijo.
Čeprav zgodovino Melja težko zaobidemo, smo se tokrat spraševali: kakšno je Melje kot soseska danes in ali mu sploh lahko rečemo soseska? Kako pešci doživljamo njegove pešpoti, prehode, nadvoze, mostove in industrijsko kuliso, ki tiho čaka nove vsebine? Kakšna prihodnost čaka tovarno MTT in ali bo lokalna skupnost vključena v njeno preobrazbo?
Kljub temu pa je identiteta prostora izjemno raznolika, prostorsko in izkustveno razgibana. Ob vznožju meljskega hriba nas je presenetila prava zelena, bivalna oaza z meščanskimi vilami iz preloma 20. stoletja. Od tam smo se čez tranzitno in za pešca neprijetno Meljsko do dravskega nabrežja spustili skozi najrazličnejše “mikroklime”. Opazovali smo raznoliko vegetacijo oziroma njen manjko ter menjavo uličnih situacij in zvočnih kulis, ki so doživljanje prostora še poglobile. In opazili, da lahko meljski flaneur na relativno majhnem območju prehaja med različnimi mestnimi atmosferami (več o meljskih atmosferah v kolumni Jerneje Ferlež: Atmosfere prostora).
Pot nas je vodila tudi skozi območje nekdanje MTT, kjer je kustos Umetnostne galerije Maribor – UGM, Jure Kirbiš, govoril o začasni rabi prostorov tovarne v času EKO 8 – Mednarodnega trienala umetnost in okolje. UGM je bila s tem prva, ki je po stečaju podjetja MTT leta 2014 vstopila v prostore tovarne in jih z umetnostjo ponovno zagnala. S tem je na območju sprožila nove impulze, hkrati pa javnost in občino opozorila na nujnost zaščite industrijske dediščine, kar je najverjetneje vodilo v odkup velikega deleža prostorov tovarne. Ta je sledil v letu 2021, ko je Mestna občina Maribor po hitri odločitvi na dražbi odkupila 44.000 m2 prostorov nekdanjega skladišča, kotlovnice in belilnice.
Občina si je s tem zagotovila pomembno vlogo ne samo pri prenovi in razvoju teh objektov, temveč v kontekstu celotnega območja. Tako bo v skladu s svojimi nalogami pri oživljanju in razvoju soseske lahko varovala skupno dobro.
Podžupan Gregor Reichenberg nam je pred nekdanjim tekstilnim skladiščem opisal potek pridobitve tovarne v last občine, njeno trenutno stanje in želje glede smeri razvoja območja tako z vidika infrastrukture kot vsebin. Trenutno uporaba prostorov namreč sploh ni mogoča, saj ti ne dosegajo niti minimalnih standardov za uporabo. Potrebna bo vsaj osnovna sanacija zgradbe, za kar pa je nujen finančni vložek. Kot je povedal podžupan, zaenkrat občina še ni konkretno pristopila k prenovi, zbira pa zamisli za pripravo vizije, zlasti jih zanimajo rešitve, ki jih razvijajo študenti arhitekture tako v Mariboru kot v Ljubljani.
Tako smo tudi skupaj z udeleženci na tej točki izvedli suho vajo in se spraševali o potencialu soseske v prihodnjih desetletjih. Sporočilo je jasno: želimo si vključujočih in skupnostnih prostorov. Prostor za kulturo, bivanje in gibanje, preživljanje prostega časa, izobraževanje. Kakovostne, zelene, javne prostore in mešane vsebine za vse generacije. Predvsem pa želimo biti vključeni v nastajanje nove zgodbe območja.
Sprehod smo v živahnem vzdušju zaključili na dravskem nabrežju, v še eni zeleni, mirni oazi Melja, kjer smo govorili še o dravski krožni poti za pešce in kolesarje, ki bo Melje povezala z ostalimi soseskami in ga, upamo, tudi mentalno približala mestu.
Čeprav odločevalci še nimajo konkretne programske vizije in finančnega načrta za obnovo, se zavedajo pomembnosti zaščite in prenove kulture dediščine. Primeri uspešnih prenov industrijske dediščine v drugih evropskih mestih navadno temeljijo na vizijah, ki so jih v premišljenem procesu skupaj razvili različni deležniki, od strokovnjakov z različnih področij do zainteresirane lokalne javnosti. Odprti procesi zagotavljajo podporo skupnosti/ civilni družbi, ki lahko nudi veliko znanja, navdiha in ima veliko motivacije za sodelovanje. Imaginacija prostorskega razvoja, ki smo jo na sprehodu neuradno naslovili kot četrt “Melje mesto”, je velika. Vprašanje pa je, kakšna preobrazba čaka prostore nekdanje tovarne? Kako se bodo razvijale vsebine in programi? Kako se bo razvijalo novo urbano tkivo in ali ter kako bodo odločevalci vključili v sorazvoj prebivalce, civilno družbo in raznoliko strokovno javnost?
Za poglobitev vtisov preberite:
Kolumno Jerneje Ferlež: Atmosfere prostora, Outsider, maj 2023;
Zapis in fotoreportažo sprehoda Almire Catovic, maj 2023;
EKO 8 – Mednarodni trienale umetnost in okolje, 2019-2020;
Članek Nekdanji tekstilni velikan ob Dravi, ki je dajal kruh tisočim ljudem, nemo čaka, 2020;
Zapis Maje Horvat MTT – Maribor textile factory, Nonument;
Poslušajte: Mariborski Trdi Toni – Zvoki Maribora.
—
Avtorica besedila in fotografij: Pavlina Japelj, Nina Plevnik, Petra Očkerl
Naslovna fotografija: Nina Plevnik
