V medijih lahko ponovno spremljamo poskuse zasebnih investitorjev nove stanovanjske gradnje v Ljubljano, da bi lahko namesto načrtovanih enot otroških vrtcev zgradili več stanovanj. Na srečo so za načrtovanje vrtcev pristojne javne oblasti. Vrtci pa so, podobno kot šole in parki, prvine družbene infrastrukture, s katerimi morajo biti v duhu moderne doktrine urbanističnega načrtovanja ustrezno preskrbljena vsa stanovanjska območja. Ker se s časom in razvojem mest pomen in funkcije družbene infrastrukture samo še povečujejo, za javno oblast tovrstne investitorske pobude nikakor ne bi smele biti sprejemljive. Vrtci danes podobno kot šole in knjižnice nase prevzemajo poleg svojih osnovnih nalog tudi zadovoljevanje številnih drugih potreb skupnosti, ki so povezane s podnebnimi spremembami ter aktualnimi socialnimi in zdravstvenimi problemi.
Konec februarja je časopis Dnevnik opozoril na primer pobude zasebnega investitorja novih stanovanj, da bi namesto predvidene enote otroškega vrtca zgradil dodatna stanovanja. Konkretno bi v novi soseski Lagom v Črnučah investitor na tak način lahko zgradili osem dodatnih stanovanj in dva poslovna prostora. Otroci naj bi imeli dovolj blizu na razpolago dovolj prostora v obstoječem vrtcu. Pred tem je že lansko jesen v medijih odmeval podoben primer investitorja, ki je želel ob Parmovi cesti v Ljubljani namesto pet oddelčnega vrtca zgraditi stanovanjski objekt. Po poročanju Dnevnika v začetku oktobra 2022 se je investitor takrat opiral na mnenje občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, da rodnost upada, in da bodo za potrebe prebivalcev v novih stanovanjih zadoščale kapacitete obstoječih vrtcev. Če bi se občinski svet oprl samo na to pojasnilo oddelka in odločil v prid investitorjevi pobudi, bi to pomenilo, da ob Parmovi cesti, kjer je načrtovanih med 400 in 550 novih stanovanj, ne bi bilo možno zgraditi novega otroškega vrtca s petimi oddelki, ampak bi namesto tega zgradili še en stanovanjski objekt. To bi hkrati pomenilo, da bi v konkretnem stanovanjskem območju otroci bili prikrajšani za možnost kratke in aktivne hoje v vrtec, lokalna skupnost pa bi izgubila tudi prostorske možnosti za organizacijo in umestitev drugih družbenih programov v novo stanovanjsko okolje. S tem se lani predstavniki lokalne skupnosti niso strinjali in občinski svet spremembe ni odobril.
Poleg dnevnega varstva otrok in šol sodobna lokalna skupnost potrebuje tudi druge vrste družbeno infrastrukturo oziroma prostore za dejavnosti skupnega pomena. To so prostori za druženje, medsebojno pomoč in povezovanje, za dnevno varstvo starejših in prostočasne dejavnosti mladih, skupno kuhanje in pranje perila, knjižnice in čitalnice, prostori za učno, razvojno in psihosocialno pomoč, za umetniško in kulturno dejavnost. Po novem postaja vse bolj aktualna tudi potreba po ustvarjanju skupnih hlajenih prostorov in zatočišč pred vročinskimi valovi, pa tudi pred morebitnimi obremenjujočimi razmerami v domačem okolju. Vse opisane dejavnosti lahko posameznikom pomagajo pri izboljšanju kakovosti bivanja, prispevajo k zmanjšanju socialnih razlik in ustvarjajo okolje, v katerem so vsakdanje življenje, odraščanje in staranje boljši za vse prebivalce v lokalnem okolju. Lokalne skupnosti po svetu zato v novih stanovanjskih območjih gradijo skupnostne centre in vse pogosteje ustvarjajo pogoje za skupnostne dejavnosti v okviru obstoječih sosesk tudi v objektih obstoječe družbene infrastrukture, spreminjajo javne knjižnice v javne dnevne sobe in omogočajo skupnosti souporabo objektov kot so javne šole, vrtci, galerije in druge vrste javnih institucij.
V tem smislu lahko povzamemo, da četudi se morda rodnost znižuje in je majhnih otrok vse manj, ostajajo načrtovani vrtci potencialne lokacije za razvoj drugih ključnih družbenih dejavnosti v lokalnem okolju in kot taki tudi gradniki življenjsko pomembne javne infrastrukture, ki zagotavlja kakovost bivanja za vse, omogoča vključevanje, povezanost in izenačevanje družbenih razlik ter prevzema nase tudi številne nove naloge. Enako kot šole in javni parki morajo tudi vrtci, da bi resnično dobro služili svojemu namenu in lokalni skupnosti, biti dovolj blizu stanovanj. Zato ostajata njihovo načrtovanje in umeščanje v prostor novega stanovanjskega okolja pomembna naloga in odgovornost javnih oblasti.
—
Naslovna fotografija: Sosedski dan v sodelovanju z Gledališčem Ane Monro v ljubljanski soseski Novo Brdo. Foto: Luka Dakskobler.
