Zvoki sekanja na Rožniku so utihnili. Zdaj Mestna občina Ljubljana preko spleta napoveduje nove poseke na Grajskem hribu in Golovcu ter tudi na šmarnogorski Grmadi. Ljudje so zmedeni in ne vedo, kaj naj si mislijo. MOL se na pozive organizirane civilne družbe, da naj javno pojasni dogajanje na Rožniku, ni odzvala. Dvomom civilne družbe o strokovni ustreznosti nedavno izvedenega sekanja na Rožniku sta po svoje pritrdili tudi pomembni strokovni institucij, Zavod RS za varstvo narave in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire BF UL. Ljudje v mestu zaenkrat ostajajo brez odgovorov na vprašanja o tem, kaj se je na Rožniku dogajalo in skrbi jih, ali bo novo sekanje drugod izvedeno bolj strokovno preudarno ter tudi, ali se bo sekanje na Rožniku še nadaljevalo.
Zvoki sekanja na Rožniku so utihnili. Delavci so odstranili posekan les in razpostavljeno zaščitno opremo. Mestna občina Ljubljana sedaj preko spleta prebivalce in zainteresirano javnost na drevo natančno obvešča o tem, kako bo to zimo potekalo še sekanje dreves na Grajskem hribu in na Golovcu. Objava na spletni strani občinskega Oddelka za varstvo okolja sporoča, da se sekanje izvaja zaradi varnosti obiskovalcev, odstranitve bolnih dreves in pomladitve gozdov. Hkrati kratka notica v ljubljanski izdaji Dnevnika na isti dan navaja, da bo MOL posek kašnih 300 dreves izvedla tudi na šmarnogorski Grmadi. Ljudje so zmedeni in ne vedo, kaj naj si mislijo, ker še vedno nimajo odgovorov na vprašanja o tem, ali je bilo sekanje dreves na Rožniku strokovno ustrezno utemeljeno, kdo in zakaj je tak način sekanja naročil in kako se sploh odloča o ravnanju z mestnimi gozdovi v zavarovanih območjih. Zato tudi težko presodijo, ali bo novo sekanje strokovno ustrezno ali ne.
Ostali smo pri tem, da je civilni družbi, kljub sprva podcenjujočemu odzivu medijev in predstavnikov občine, uspelo učinkovito opozoriti na nesprejemljivo intenzivnost sekanja zdravih dreves na Rožniku. V načinu sekanja in izbora dreves za posek sta pomanjkanje upoštevanja sodobnih spoznanj o ekosistemskih koristih gozda prepoznala tudi Zavod za varstvo narave in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Nekje v zraku pa sta, vsaj zaenkrat, obtičala tako napovedana strokovna javna razprava o intenzivnosti sekanja na zavarovanih območjih narave in sodobnih principih upravljanja z gozdovi, kot tudi odziv Mestne občine Ljubljana na poziv civilne družbe k javni razpravi o dogajanju na Rožniku in predstavitvi načrtov za prihodnje upravljanje zavarovanih območij narave v mestu.
Medtem so se ljudje naučili, da je mestni gozd na Rožniku v lasti Mestne občine Ljubljana, da je zavarovan kot območje varstva narave (krajinski park) in varstva kulturne dediščine in da so, poleg regenerativne in rekreativne funkcije, za mesto in prebivalce pomembne tudi njegove okoljevarstvene funkcije. Gozd namreč prispeva k uravnavanju kakovosti zraka, klimatskih ekstremov ter kakovosti in količin voda v mestu, za ohranjanje narave in funkcije gozda so zelo pomembna stara in propadajoča drevesa, prebivalci pa imajo pravico vedeti, kaj se z gozdom dogaja, saj jim gozd zagotavlja zdravo bivalno okolje. Danes se v Ljubljani več ljudi kot pred sekanjem na Rožniku zaveda, kako zelo pomembno je dolgoročno vzdržno, odgovorno in preudarno upravljanje z mestnim gozdom na Rožniku in z mestnimi gozdovi in drevesi v njih na sploh. To je dobra iztočnica, da se upravljanje z mestnimi gozdovi dvigne na novo raven in da v skladu z novimi strokovnimi spoznanji in potrebami družbe, okolja in stroke tudi uporabniki gozda in prebivalci po svoje prispevajo k dobri praksi urejanja, rabe in vzdrževanja tega in drugih mestnih gozdov.
Zato je škoda, da še mesec dni po javnem izpostavljanju in vsestranski osvetlitvi problema sekanja na Rožniku njegovi obiskovalci in prebivalci Ljubljane, pa tudi druga zainteresirana javnost v prestolnici in izven nje, ostajajo brez odgovorov s strani Mestne občine Ljubljana na praktično vsa vprašanja, ki so se jim porajala, ko so ob prelomu leta opazovali sekanje in spremljali poročanje medijev. Ravnanje z gozdovi in mestnimi drevesi, od varstva do nege, rabe in razvoja, postaja pod vplivom podnebnih sprememb, izgube biotske pestrosti in drugih izzivov prihodnosti izjemnega pomena in precej jasno je že, da ni in tudi ne more biti učinkovito brez povezanega ukrepanja akterjev z različnih strokovnih področij, institucij, lastnikov in tudi uporabnikov. Da o pravici ljudi do sodelovanja pri urejanju bivalnega okolja in človekovi pravici do zdravega bivalnega okolja ne izgubljamo besed.
—
Foto: Meta Breznik
