Za nami je še eno zanimivo leto! Uspelo nam je zaključiti kar nekaj večjih projektov in z nekaterimi nadaljevati, novo leto pa za nas pomeni tudi začetek pomembnih novih projektov. V preteklem letu smo skupaj s partnerji in občinami nadaljevali s kampanjami in oblikovanjem načrtov za spodbujanje aktivne mobilnosti na kratke razdalje, podpirali smo šole in občine pri izvajanju spremljane hoje v šolo s Pešbusom, se ukvarjali s parkirnimi politikami, javnim potniškim prometom, procesi oživljanja mest, zagovorništvom strokovnega ravnanja z mestnimi drevesi in urejanja zelenih in drugih javnih površin, pa s stanovanjsko problematiko ter mreženjem in širjenjem znanja za prilagajanje na podnebne spremembe.
Usmerjeni k novim nalogam in obogateni z novimi sodelavkami utrjujemo svoje delovanje na področju trajnostne mobilnosti in podpore skupnostim pri trajnostnem urbanem razvoju, blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Ostajamo glas trajnostnega urejanja prostora, zagovorniki javnih interesov in participacije javnosti pri urejanju prostora in varstva okolja ter spodbujevalci dobrih praks in krepitve skupnosti v okviru iskanja rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Pridružite se nam pri pregledu osrednjih lanskoletnih dosežkov in preverite, kakšni so naši načrti za letošnje leto.
Trajnostna mobilnost
Trajnostna mobilnost je ena od osrednjih tem našega delovanja. Lansko leto smo svoj prispevek na tem področju dodatno okrepili z razvijanjem novih komunikacijskih in zagovorniških kampanj in s sodelovanjem v več novih projektih, kjer razvijamo nove storitve.
S partnerji v Koaliciji za trajnostno prometno politiko smo zasnovali ter Mestni občini Ljubljana in širši javnosti predstavili koncept ZMAJ: Zmogljive mestne avtobusne linije, s katerim želimo spodbujati javno razpravo o nujnosti nadgradnje mestnega javnega prometa in njegove čim boljše povezanosti z načrtovanim Potniškim centrom Ljubljana.
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE smo izvedli tri kampanje za spodbujanje aktivne mobilnosti na kratke razdalje. Ob že tretji ponovitvi kampanje Odprta ulica smo Mestni občini Velenje pomagali pri snovanju in izvedbi začasnega preizkusa drugačne prometne ureditve na Rudarski cesti in tako prispevali k prenovi ceste s poudarkom na izboljšanju pogojev za hojo in kolesarjenje. S kampanjo Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo pa smo Občini Tolmin v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem ter krajevno skupnostjo Most na Soči pomagali preizkusiti umik avtomobilov izpred šole in spremeniti prometni režim v bližini šole ter vrtca. S pomočjo izkušenj in ugotovitev iz časa testnega obdobja je Občina Tolmin že izvedla več trajnih sprememb prometne ureditve na območju, ki bodo pripomogle k večji varnosti šolarjev in drugih pešcev na območju.
Spomladi smo začeli s kampanjo Manj kot dva, s katero želimo pod sloganom ‘Za manj kot dva naj bo avto doma!’ ozaveščati prebivalke in prebivalce Slovenije o pomenu zmanjšanja avtomobilskih voženj in jih spodbuditi, da krajše vsakodnevne poti opravijo aktivno. V sodelovanju s partnerjema D’Agency in Warehouse Collective smo posneli tri epizode videov in v njih na zabaven način razložili, zakaj je kratke poti bolje opraviti aktivno in kako na enostaven način spremeniti potovalne navade. V prihodnjih dveh letih bomo kampanjo ponovili.
Ponovno smo se tudi vprašali Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo? in izvedli drugi del panelne kvalitativne raziskave o motivih, vzrokih in navadah, ki vplivajo na izbiro prevoznih sredstev za opravljanje vsakodnevnih poti. Rezultate raziskave bomo kmalu delili z vami.
S programom Aktivno v šolo in zdravo mesto smo v sodelovanju s partnerjem CIPRA Slovenija nadaljevali prizadevanja za aktivno hojo otrok v šolo in to povezali z načrtnim ustvarjanjem hoji in zdravju prijaznega okolja z lokalnimi načrti hodljivosti. Jeseni 2022 je Pešbus »vozil« po več kot 180 progah in pobiral potnike na več kot 520 postajah ter v šolo pripeljal več kot 3000 otrok. Spremljano pot v šolo s kolesom so z Bicivlakom omogočile tri slovenske osnovne šole. S programom smo počastili Svetovni dan zdravja, 7. aprila 2022, ki je potekal pod geslom »Naš planet, naše zdravje« in skupaj z Mestno občino Velenje ter območno enoto NIJZ iz Celja organizirali zanimiv strokovni posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta.
Septembra smo skupaj z Mestno občino Velenje zaključili pripravo predloga Lokalnega načrta hodljivosti za Mestno občino Velenje. V proces smo na osnovi skupnostnega pristopa poleg predstavnikov občine vključevali številne lokalne akterje, predstavnike javnih institucij, zaposlovalcev in prebivalcev, tudi šolarjev, starejših in oseb, ki živijo z različnimi vrstami oviranosti. Na osnovi izkušenj s pripravo treh lokalnih načrtov hodljivosti smo skupaj z NIJZ zasnovali dva spletna seminarja Načrtujmo skupaj zdravo mesto! za občine in prostorske načrtovalce, k izvajanju katerih smo povabili tudi kolegice iz programa Ven za zdravje! z UI RS ter skupaj z njima zbudili veliko zanimanja.
Pod okriljem Norveškega finančnega mehanizma smo začeli s pripravo mobilnostnih načrtov v okviru treh projektov, ki bodo potekali vse do pomladi leta 2024. S partnerji sodelujemo v projektu SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, katerega glavni namen je priprava strategij in izvajanje mobilnostnih načrtov za dolgoročni razvoj multimodalne mobilnosti v ljubljanski urbani regiji. Sodelujemo pri pripravi mobilnostnih načrtov za BTC in UKC Ljubljana ter Krajinski park Ljubljansko barje. Pri projektu Predjama sustainable – Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama v sodelovanju s partnerji iščemo rešitve za zmanjšanje motoriziranega prometa na širšem območju Postojne in za zmanjšanje stiske s parkirnimi prostori na turističnem območju Predjama. V okviru projekta “TRATA 2.1” – Trata, industrijska cona za 21. stoletje bomo pripravili mobilnostne načrte za tri podjetja v partnerstvu, ukrepi pa bodo zastavljeni za širše območje industrijske cone in bodo vplivali tudi na ostala podjetja, ki delujejo na območju IC Trata. Pozneje v procesu bomo tudi spremljali stanje in dokazovali učinke izvajanja ukrepov mobilnostnega načrta.
Nadaljevali smo s pripravo parkirne politike za Mestno občino Nova Gorica in bili izbrani za izdelavo parkirne politike Občine Zreče. Imeli smo tudi priložnost preveriti, kako uspešni so ukrepi parkirne politike, ki smo jo oblikovali za Občino Tržič leta 2020. Meritve in analize so pokazale, da so parkirni ukrepi prispevali k zadovoljnejši lokalni skupnosti in večji kakovosti življenja v mestu, kar nam daje zagon za nadaljnje delo na tem področju.
Po dveh letih premora zaradi pandemije covid smo se ponovno razveselili urbanih sprehodov Jane’s Walk, ki spodbujajo aktivno vključevanje prebivalcev v urejanje bivalnega okolja v mestih po vsem svetu, njihovo izvedbo pa podpiramo tudi na IPoP. Spomladi so potekali v 11 mestih po Sloveniji, dva smo organizirali tudi sami.
Podpora upravljanju
Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, v našem primeru predvsem z občinami, je eden od temeljev večine naših projektov. Podpiramo jih preko izmenjave izkušenj in dobrih praks ter dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi znanja in veščin za skupnostno delovanje ter sodelovalno oblikovanje različnih lokalnih načrtov in dokumentov.
V vlogi Nacionalne URBACT točke za Slovenijo smo pod okriljem evropskega programa URBACT v okviru Pobude na prenos dobre prakse šest slovenskih občin podprli pri prenosu dobre prakse Mestna dnevna soba iz Idrije v njihova lokalna okolja. Občine Bohinj, Bovec, Ormož, Podlehnik, Radenci in Razkrižje so v sodelovanju z lokalno delovno skupino pripravile načrte prenosa in začele z izvajanjem zastavljenih aktivnosti – nekatere v obliki fizičnega prostora po vzoru Idrije, druge z različnimi aktivnostmi, ki bodo pripomogle h krepitvi lokalne skupnosti.
V maju smo v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica organizirali dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile. Predstavniki občin in organizacij, ki so občine s strokovnim znanjem podpirali pri oživljanju javnega prostora, so predstavili svoje prakse s področja oživljanja javnega prostora.
V okviru URBACT programa smo novembra organizirali tudi mednarodno konferenco Moč povezanih skupnosti v mestih. Gosti z različnih koncev Evrope so spregovorili o pomenu sodelovanja med mesti in civilno družbo, ki je ključno za kakovost življenja in storitev v mestih ter za učinkovito odzivanje na izzive prihodnosti. Na dogodku smo predstavili tudi istoimensko publikacijo, ki smo jo izdali v sozaložništvu z organizacijo Eutropian in ki povzema ter nadgrajuje publikacijo The Power of Civic Ecosystem (2021). V njej so zbrane izkušnje tujih in slovenskih organizacij civilne družbe in mest, ki so v zadnjih desetih letih naredile pomembne korake v smeri povezovanja in krepitve vloge civilne družbe. Ob koncu leta smo organizirali tudi spletni Info dan, kjer so udeleženci izvedeli več o novem programu URBACT IV in novem razpisu za URBACT akcijska omrežja.
Z Občino Slovenska Bistrica in drugimi partnerji smo sodelovali v okviru mednarodnega projekta Stičišča inovacij in podjetništva za preobrazbo in oživitev zgodovinskih mestnih območij (HUB-IN), v okviru katerega smo pripravljali strategijo za oživitev starega mestnega jedra in prostorov nekdanje tovarne Crouzet.
Nadaljevali smo vlogo zagovornika v kontekstu zaostrene stanovanjske problematike v Sloveniji, kjer je zaradi pomanjkanja zakonske podlage oteženo vzpostavljanje in delovanje stanovanjskih zadrug. Organizirali smo mednarodno konferenco Skupaj do stanovanj in v sodelovanju z drugimi organizacijami glasno pozvali politiko k ustreznemu ukrepanju tako za zagotovitev pogojev za vzpostavljanje zadrug kot za iskanje trajnostnih rešitev na širšem stanovanjskem področju.
Pričeli smo tudi z izvajanjem projekta Škofja Loka 2.O, v katerem Občini Škofja Loka pomagamo pri komuniciranju in izvajanju participativnega procesa ob prenovi starotrškega jedra.
Krepitev skupnosti
V preteklem letu smo v sodelovanju z Občino Kočevje nadaljevali s procesom prenove mestnega središča Kočevja in tudi končali projekt Trajnostna urbana regeneracija jedra Kočevja. Projekt je dve leti in pol pod sloganom Vsi v mesto!, ki živi svoje življenje še naprej na Facebooku, povezoval lokalne akterje pri edinstvenem poskusu ustvarjanja pogojev za kar se da celovito in učinkovito oživljanje mestnega jedra. Leta 2022 smo občino aktivno podprli predvsem pri prizadevanjih za povezovanje ukrepov oživljanja mesta in prenove javnega prostora z ukrepi prometne politike. V okviru načrtovane izgradnje nove kolesarske poti skozi mestno jedro in prenove komunalne infrastrukture smo tako lansko leto skupaj s predstavniki Občine Kočevje, lokalne skupnosti, institucij, ki delujejo v mestnem središču, pa tudi s prebivalci pripravili usklajene organizacijske in prostorske rešitve za začasno popolno zaporo glavne ceste. Skupaj s prijatelji iz urbanističnega studia Prostorož smo prispevali tudi k oživljanju javnega prostora z dvema manjšima prostorskima instalacijama z imenom Kokolo.
Skupaj z Zavodom Bunker, Športnim društvom Tabor, KUD Obrat in Prostorož ter z družinskimi člani in prijateljicami ter prijatelji Nevenke Koprivšek smo ob Športnem parku Tabor uspešno zasnovali in uredili Nevenkin gaj ter simbolično vtisnili spomin na našo dragoceno sopotnico, zaveznico in prijateljico v javni prostor mesta. V okviru festivala Mladi levi smo avgusta Nevenkin gaj predali v javno rabo. Tako je v prvi mestni kulturni četrti Tabor, ki smo jo snovali skupaj z Nevenko, v njen spomin in v veliko veselje otrok in drugih obiskovalcev še uradno zaživela majhna, rahlo razgibana, z novimi rastlinami in klopmi obogatena zelenica.
Z namenom poglobljene razprave o trajnostnem urbanem razvoju smo del mednarodne konference Moč povezanih skupnosti v mestih s podporo Mreže za prostor namenili srečanju organizacij civilne družbe širom Evrope, ki delujejo na področju trajnostnega urbanega razvoja. Skozi serijo delavnic smo prepoznavali skupne teme in izzive in se dogovorili o nadaljnjih korakih za krepitev povezovanja in sodelovanja.
Odporno mesto
Okolje, narava in prostor so se tudi v letu 2022 srečevali s številnimi izzivi. Poletni vročinski valovi in suša ter nato jesenske poplave so nas ponovno opozorili, kako pomembno je dobro prilagajanje na vremenske ujme kot posledico podnebnih sprememb.
Jeseni smo v okviru Mreže za prostor skupaj z mrežo Plan B za Slovenijo organizirali posvet Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni?, na katerem so lokalni in nacionalni akterji ter strokovnjaki ugotavljali, da je Slovenija prepočasna pri uvajanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe. V kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe in skrbi za javno zdravje nadaljujemo z zagovorništvom zelenih površin s serijo seminarjev o trajnostnem urejanju prostora, prav tako v okviru Mreže za prostor. Skupaj z društvom Maja Farol smo izvedli tudi Zbore za prostor, kjer smo se pogovarjali o tem, kako bo življenje in urejanje prostora izgledalo leta 2100. T.i. urbane prerokbe smo predstavili tudi v Mestnem muzeju z razstavo Urbane prerokbe: življenje v Ljubljani leta 2100.
V sodelovanju s partnerskima nevladnima organizacijama s Hrvaške in Italije smo uspešno zaključili projekt Orodja za učenje – orodja za trajnostni razvoj, ki je potekal pod okriljem programa ERASMUS +. Eden od rezultatov dela pri projektu je istoimenski priročnik, v katerem s partnerji predstavljamo osem orodij, ki lahko učiteljem in strokovnim delavcem služijo kot pomoč pri seznanjanju in učenju mladih o trajnostnih tematikah ter kako lahko na vključujoč način skupaj razvijajo znanje in veščine.
IPoP kot organizacija
Leto 2022 je IPoP uspešno nadaljeval svojo vlogo zagovornika javnih interesov pri urejanju prostora, pri trajnostni mobilnosti ter na področju stanovanjske in podnebne politike. Skozi projektne in programske aktivnosti in razpise smo skupaj s partnerskimi organizacijami želi sadove večletnih prizadevanj na teh področjih in zoreli kot organizacija.
Dve novi delovni mesti smo lahko odprli z uspešno pridobljenimi projektnimi pripravami mobilnostnih načrtov pod okriljem Norveškega finančnega mehanizma. IPoP ekipi sta se kot redni sodelavki pridružili sociologinja Karina Sirk, ki dela na področju trajnostne mobilnosti, in geografinja Lucija Ličer, v preteklih letih sicer z IPoP povezana kot študentka, sedaj pa kot strokovna sodelavka na področju priprave mobilnostnih načrtov.
Spomladi smo se sodelavci podali na ogled dobrih praks prostorske ureditve v sosednjem Gradcu na kolesih in si spotoma ogledali še razstavo najbolj skrivnostnega med uličnimi umetniki, Banksyja.
Leto 2022 so zaznamovala tudi priznanja sodelavcem IPoP za njihovo strokovnost in profesionalno odličnost. Maja Simoneti je prejela nagrado Platinasti svinčnik, ki je najvišje stanovsko priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije članom za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja. Urška Didovič je prejela Vurnikovo študentsko priznanje, ki ga na pobudo Centra arhitekture Slovenije vsako leto podelijo perspektivnim študentkam in študentom arhitekture, krajinske arhitekture ali urbanizma. Aidan Cerar pa je prejel priznanje za najboljšega učitelja v letu 2021/22 s strani DOBA fakultete, kjer kot predavatelj sodeluje v okviru magistrskih programov.
V preteklem letu smo po zatišju v času epidemije covid ponovno več potovali. Med drugim smo se udeležili CityLaba v Amsterdamu, URBACT festivala mest v Parizu, srečanja mreže TG-WeB v Tirani, Intertraffic konference v Amsterdamu, konference mreže Polis v Bruslju, obiskali pa smo tudi projektno partnerico, norveško občino Strand. Sodelovali smo tudi na največji svetovni kolesarski konferenci Velo-city, ki je v preteklem letu potekala v Ljubljani.
Zavzemanje za interese trajnostnega urejanja prostora smo smo okrepili tudi z aktivno vključitvijo v nekatere pomembne delovne skupine v okviru nove vlade. Lani smo na pobudo partnerskih organizacij tako uspešno kandidirali Majo Simoneti za predstavnico NVO v Podnebni svet vlade, izvoljena pa je bila tudi za članico Sveta ministra za prostor in okolje za sodelovanje z NVO. Nela Halilović pa je bila imenovana za predstavnico NVO v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja.
Kaj nas čaka v letu 2023?
V leto 2023 vstopamo z novicami o uspešnem nadaljevanju treh večjih projektov, preko katerih že leta izvajamo pomembne aktivnosti in nudimo znanje ter podporo.
Uspešni smo bili s prijavo nadaljevanja projekta Aktivno v šolo in zdravo mesto, preko katerega bomo skupaj s CIPRA Slovenija lahko še naprej podpirali šole in občine pri izvajanju spremljane in aktivne poti v šolo, ob tem pa bomo krepili znanje lokalnih skupnosti za samostojno načrtovanje hoji prijaznih mest. Oblikovali bomo tudi aplikacijo, ki bo šolam in občinam omogočila preprosto beleženje načinov prihodov v šolo, to pa bo občinam koristilo pri načrtovanju njihovih šolskih okolišev.
Ohranili bomo tudi vlogo Nacionalne URBACT točke. V okviru programa URBACT IV se je 9. januarja 2023 odprl razpis za URBACT akcijska omrežja, v katerih evropska mesta iščejo rešitve za pogoste urbane izzive. Razpis je odprt do 31. marca 2023, na IPoP pa v času razpisa nudimo podporo mestom, ki se zanimajo za sodelovanje. V okviru aktivnosti nacionalne točke bomo nadaljevali tudi s krepitvijo izmenjave izkušenj in dobrih prakse med občini, ko tudi z obveščanjem o zanimivih aktivnostih v izvedbi omrežij. Dodatno bomo izmenjavo dobrih praks podpirali v okviru nadaljevanja projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajamo v partnerstvu s Skupnostjo občin Slovenije. Med drugim se jeseni obeta nov razpis za dobre prakse Mesta >> mestom in več zanimivih dogodkov za izmenjavo dobrih praks občin.
Skupaj s partnerji RRA LUR in LUZ d.d. smo bili uspešni tudi na razpisu Ministrstva za infrastrukturo za pripravo novih parkirnih smernic. V okviru projekta bomo lahko delili svoje izkušnje in znanje, pridobljene skozi oblikovanje več parkirnih politik občin, prav tako pa se veselimo možnosti oblikovanja parkirnih politik še za dve občini in pridobivanja novega znanja na tem področju.
Veselimo se tudi začetka izvajanja projekta Tactical Cities pod vodstvom Občine Kamnik, v sodelovanju z osmimi drugimi partnerji iz Srednje Evrope. Projekt bo osredotočen na mala in srednje velika mesta ter bo z metodami taktičnega urbanizma in ustvarjanja prostora omogočal preizkušanje ureditev javnih prostorov, kjer ne bodo več prevladovali avtomobili. Poleg tega bo razvijal inovativne metode digitalnih kampanj, preko katerih bodo prebivalci lahko spremljali nevarnosti in tveganja mobilnosti, temelječe na avtomobilih.
Veliko aktivnosti bomo izvajali tudi v okviru tekočih projektov. V okviru LIFE IP CARE4CLIMATE bo kmalu odprt razpis za Šolsko ulico – območje varnih prihodov v šolo, v katerem bomo ponovno sodelovali z eno občino in šolo pri preizkušanju ukrepov trajnostne mobilnosti v okolici šole. Načrtujemo tudi novo sezono kampanje Manj kot dva in zagon nove komunikacijske kampanje za spodbujanje aktivnih prihodov na delo skupaj z Urbanističnim inštitutom RS, Ministrstvom za infrastrukturo in agencijo D’Agency.
V okviru Mreže za prostor bomo spomladi pod naslovom ‘Podnebno načrtovanje’ organizirali niz usposabljanj, na katerih bodo lahko načrtovalci nadgradili svoje poznavanje trajnostnega urejanja prostora, prilagojenega podnebnim spremembam. V okviru šole bomo predstavili tudi različne dobre prakse, ki bodo pozneje osnova za katalog dobrih praks.
Mobilnostne načrte, ki smo jih začeli oblikovati v preteklem letu, bomo v letošnjem letu zaključili, na izbranih območjih pa se bodo začeli izvajati prvi ukrepi. Nadaljevali in zaključili bomo z oblikovanjem parkirnih politik za Občino Zreče in Mestno občino Nova Gorici ter še naprej sodelovali v Slovenski Bistrici in Škofji Loki. O pomenu mobilnostnih načrtov bomo ozaveščali tudi v okviru kratkih videov.
Ob vsem tem že vzpostavljamo in se pridružujemo novim partnerstvom oziroma snujemo prijave, s katerimi želimo nadgraditi svoje obstoječe aktivnosti ter razvijati nove in inovativne pristope v prizadevanjih za nadaljnje podpiranje skupnosti pri trajnostnem urejanju prostora.
