Pri svojem delu se na IPoP že od samega začetka veliko povezujemo z drugimi organizacijami in neformalnimi pobudami v prizadevanjih za bolj vključujoče in trajnostno urejanje prostora, preobrazbo mobilnosti ali naslavljanje podnebnih sprememb. Tak način delovanja se nam zdi edina pot za naslavljanje vedno bolj perečih težav, s katerimi se kot družba soočamo. Zato pri svojem delovanju podpiramo povezovanje organizacij civilne družbe med seboj na eni strani in z javnimi akterji na drugi. Želimo si, da bi tudi čim več slovenskih občin prepoznalo potencial povezanih skupnostih v mestih, ki lahko skupaj razvijajo nove ideje, krepijo lokalno skupnost in s tem doprinesejo k bolj živi in odporni družbi. Takšna lokalna skupnost je bolje pripravljena na izzive, kot so gospodarske krize, podnebne spremembe ali epidemije.
Pričujoča publikacija je nastala v so-založništvu IPoP in Eutropian, organizacije, ki nudi podporo pri zagovorništvu, raziskavah in oblikovanju politik, s čimer pomaga pri razvoju vključujočih urbanih procesov. Eutropian je v publikaciji The Power of Civic Ecosystems leta 2021 zbral izkušnje organizacij civilne družbe in mest, ki so v zadnjih desetih letih naredile pomembne korake v smeri povezovanja in krepitve vloge civilne družbe. Pri tem so se oprli na znanje in izkušnje različnih evropskih mest, zbrane v okviru URBACT prenosnega omrežja ACTive NGOs, ki so dobro prakso hiše nevladnih organizacij v Rigi (NGO House Riga) s prilagoditvami prenašala v svoje lokalno okolje. Hiša nevladnih organizacij v Rigi že od leta 2013 ponuja prostore za aktivnosti civilne družbe. Kot platformo civilnega udejstvovanja jo upravlja in financira mesto Riga, ki ob prostorih nudi tudi pomoč pri razvoju dejavnostih v prostorih in izvaja različne programe financiranja za nevladne organizacije. Hiša ima pomembno vlogo pri povezovanju akterjev civilne družbe v Rigi, pa tudi na ravni države.
Da bi vsebino omenjene publikacije približali slovenski javnosti, predvsem mestom, ministrstvom in drugim javnim akterjem, pa tudi nevladnim organizacijam in civilnim iniciativam, smo se na IPoP odločili publikacijo povzeti in nadgraditi. Iz prvotne publikacije smo izbrali in prevedli nabor praks, ki so se nam zdele pomembne in relevantne tudi za naše okolje, ker izhajajo iz primerljivih okoliščin oziroma bi se lahko iz njih veliko naučili. K tem smo dodali primere dobrih praks povezovanja in sodelovanja nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter podpore, ki jih na tem področju nudijo občine pri nas ali blizu nas.
V Sloveniji je uspešen primer podpore občine Mestna dnevna soba Pr’ Golitu v Idriji. Občina Idrija je skozi sodelovanje v URBACT akcijskem omrežju CityCentreDoctor prepoznala potrebo prebivalcev po prostoru za druženje in aktivnosti, odprtemu za celotno lokalno skupnost. Kasneje so z izkušnjami, pridobljenimi v URBACT prenosnem omrežju Re-Grow City, to idejo tudi uresničili. S svojo participativno zasnovo in uspešnim delovanjem so bili prepoznani tudi kot URBACT dobra praksa. Svoje izkušnje so nato v letu 2021 in 2022 predali šestim slovenskim občinam, združenim v URBACT pilotnem projektu Pobuda za prenos dobre prakse. V publikaciji boste lahko prebrali, kako so partnerska mesta pridobljeno znanje prilagodila in prenesla v svoje lokalno okolje ter kakšni so prvi rezultati prenosa dobre prakse.
Prakse, zbrane v publikaciji Moč povezanih skupnosti v mestih, nam prikazujejo, kako pomembno je povezovanje civilne družbe za bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta in kako pomembni so za to povezovanje skupni prostori. Obenem nas opozarjajo, kako pomembno je, da javni akterji prepoznajo potencial takšnih prostorov in skupnosti, ki se prek njih povezujejo, in jih tudi ustrezno podprejo.
—
Izdajo publikacije je sofinanciral program URBACT.