[Vabilo občinam in načrtovalcem] na ponovitev spletnega Seminarja Načrtujmo skupaj zdravo mesto!

Ponovno vabimo na seminar Načrtujmo skupaj zdravo mesto!. Tudi tokrat bomo v središče vaše pozornosti postavili skrb za zdravje v povezavi z načrtovanjem prostora. Predstavljeni bodo argumenti za to, da zdravje postane bolj pomembno vodilo urejanja prostora, in načini, s katerimi lahko prostorski načrtovalci, urbanisti in projektanti na občinah in v praksi prispevamo k ustvarjanju bolj zdravega bivalnega okolja in omogočanju boljših prostorskih pogojev za bolj zdrav način življenja. Seminar bo potekal 25. 10. 2022, od 13:00 do 16:00, prek spletne platforme Zoom.

Seminar programa Aktivno v šolo in zdravo mesto bo tudi tokrat gostil predstavnice Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Urbanističnega Inštituta RS. Pridružite se nam in spoznajte koncept zdravega mesta in posebnosti načrtovanja zdravju prijaznega okolja. Prijave zbiramo do 23. 10. 2022.

Načrtovalci v procesih načrtovanja in urejanja prostora na različne načine krepimo glas javnih interesov in možnosti za njihovo uresničevanje. Zdravje je eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši javni interes v urejanju prostora. Pomembno je, da načrtovalci in drugi udeleženci v procesih načrtovanja znamo čim bolj učinkovito prispevati k zagotavljanju zdravega bivalnega okolja za vse. Svetovna zdravstvena organizacija ob soočenju z aktualno zdravstveno in okoljsko krizo načrtovalce, mesta in države posebej opozarja na dve vsebini: aktivno mobilnost in zelene površine.

Seminar je namenjen predstavnikom občin, prostorskim načrtovalcem, urbanistom in projektantom, študentom ter tudi drugim zainteresiranim za sodelovanje v procesih urejanja prostora in omogočanja zdravega načina življenja in spodbujanja razvoja zdravih življenjskih navad, predstavnikom javnih zdravstvenih ustanov, nevladnih organizacij s področja preventive in krepitve javnega zdravja in NIJZ. 

Seminar bo priložnost za seznanitev s posebnostmi procesov dela in analitičnih metod, ki podpirajo načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja in načrtovanje zelenih površin za zdravje in aktiven življenjski slog. Strukturno se program seminarja opira na koncept Svetovne zdravstvene organizacije “zdravo mesto”, vsebinsko pa na dva programa Aktivno v šolo in zdravo mesto in Ven za zdravje!, s katerima Ministrstvo za zdravje v okviru programa Dober tek Slovenija zadnja tri leta podpirala delovni skupini IPoP in UI RS pri raziskovanju in razvijanju novih rešitev za načrtovanje zdravju prijaznega okolja in omogočanje aktivnega življenjskega sloga skozi urbanistično načrtovanje in urejanje prostora.

Program

V uvodnem delu seminarja bo dr. Maja Simoneti (IPoP) kratko predstavila povezave med zdravjem in urbanističnim načrtovanjem ter predstavila koncept Svetovne zdravstvene organizacije Zdravo mesto.

Sledila bo predstavitev Andree Backović Juričan (NIJZ), ki bo govorila o vplivu sedečega načina življenja na zdravje ljudi in aktiven življenjski slog povezala s hojo kot osnovno obliko gibanja, ki prispeva k zdravju človeka in okolja.

V drugem delu bo dr. Maja Simoneti (IPoP) predstavila rešitve za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja, ki sta jih delovna skupina IPoP in CIPRA Slovenija razvili skozi izdelavo lokalnih načrtov hodljivosti v sodelovanju z občinami Črna na Koroškem, Piran in mestno občino Velenje.

Mag. Ina Šuklje Erjavec in Jana Kozamernik (UI RS) bosta predstavili uporabo priporočil za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga, ki so nastala na osnovi testiranja na pilotnem primeru 3 naselij v občini Kočevje, ki je potekalo v okviru programa Ven za zdravje – Strokovne podlage za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev.

Podrobnejši program prek povezave.

Govorke

Dr. Maja Simoneti, je krajinska arhitektka in urbanistka, aktivna raziskovalka (11334), članica ZAPS (08653 PKA PPN) in DKAS ter članica Usmerjevalnega odbora Slovenske mreže Zdravih mest. S prostorskim načrtovanjem in urejanjem prostora se na sistemski, strateški in praktični ravni ukvarja že več kot trideset let, raziskovalno jo zanimajo mestne zelene površine, javni prostor in sodelovanje v urejanju prostora. Doktorirala je z unikatno raziskavo slovenskega sistema urejanja javnih zelenih površin in v luči izzivo prihodnosti, podnebne in zdravstvnene krize oblikovala nabor predlogov za izboljšanje celovitosti in vključevalnosti sistema. Zadnjih pet let je zaposlena na IPoP – Inštitutu za politike prostora, s katerim sodeluje že od leta 2009. V zadnjem času se posveča trajnostnemu urbanemu razvoju, sistemu urejanja zelenih in drugih javnih površin, podnebni odpornosti ter zagovorništvu zdravja v urejanju prostora in aktivni mobilnosti. S promocijo zdravstvenih koristi hoje in z načrtovanjem hoji prijaznega okolja se skupaj z razširjeno delovno skupino IPoP (Jana Okoren, Urška Didovič in Goran Jakovac) in CIPRA Slovenija (Katarina Žemlja, Špela Berlot) ukvarja od leta 2016 predvsem v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. 

Andrea Backović Juričan je višja predavateljica in fizioterapevtka, diplomirana delovna terapevtka in univerzitetna diplomirana organizatorka. Dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot nacionalna promotorka zdravja in vodja področja telesne dejavnosti v Centru za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja. Njeno delo temelji na raziskovanju in razvoju ter implementaciji in evalvaciji različnih nacionalnih intervencij, znanstvenih prispevkov ter strokovnih in laičnih gradiv vezanih na promocijo zdravja in telesno dejavnost. Sodeluje pri razvoju in implementaciji nacionalnih in mednarodnih politik. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvaja izobraževanja zdravstvenih, športnih in drugih strokovnjakov za delo v promociji zdravja in preventivi. Je velika zagovornica interdisciplinarnega sodelovanja pri izvajanju javnozdravstvenih pristopov in ukrepov. Poleg tega je članica številnih nacionalnih in mednarodnih ekspertnih skupin, povezanih z javnim zdravjem, upravljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni, pristopi za promocijo zdravja in telesne dejavnosti v življenju in pri delu, preprečevanjem sedečega vedenja ter izzivi na področju fizioterapije in športa v različnih okoljih kot so zdravstvo, delo, promet, načrtovanje zelenih površin, izobraževanje in lokalna skupnost. Vodi Mrežo za promocijo zdravja v življenju in delu pri Svetovni fizioterapiji in je bila 11 let članica usmerjevalnega odbora Evropske mreže za telesno dejavnost za krepitev zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji ter je predsednica nacionalne Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri Združenju fizioterapevtov Slovenije. Dopolnilno je zaposlena na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, kjer je habilitirana za področje promocije zdravja kot višja predavateljica in predava na dodiplomskem študijskem programu fizioterapije. Kot višja predavateljica sodeluje tudi z Zdravstveno Fakulteto Univerze v Ljubljani na dodiplomskem in magistrskem študiju fizioterapije ter na magistrskem študiju Alma Mater Europea. Nenazadnje je tudi študentka doktorskega študija zdravstvenih ved na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin (smer: Promocija zdravja).

Ina Šuklje Erjavec, magistra krajinske arhitekture, je od leta 1998, kot višja razvojna sodelavka, zaposlena je na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije (www.uirs.si). Ima status raziskovalke (10532)  in je pooblaščena krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka z licenco (ZAPS 1068 PKA, PPN). Strokovno deluje na področju krajnskega in urbanističnega načrtovanja v različnih merilih. Med drugim je vodila idejne in izvedbene projekte za Severni mestni park v Ljubljani in pripravo zelenih sistemov za Ljubljano in Celje. V teoretično raziskovalnem delu se na UIRS ukvarja s tematiko načrtovanja mestne krajine, pripravo metodologij, usmeritev in podrobnejših pravil za načrtovanje in urejanje mestnih zelenih površin, zelenega  sistemov in zelene infrastrukture. Proučuje pomen in značilnosti posameznih tipov zelenih površin in odprtega prostora, opredeljevanje funkcij in tipologije, vprašanja njihove kakovosti ter usmerjanja njihovega razvoja in upravljanja. Že več desetletij se strokovno vključuje v številne mednarodne in domače aplikativno raziskovalne projekte. Med drugim je vodila je pripravo strokovnih podlag za izdelavo smernic za načrtovanje zelenega sistema in je so-avtorica priročnika MOP Zeleni sistem mest in naselij, Usmerjanje razvoja zelenih površin.  Poglobljeno se ukvarja tudi z vprašanji načrtovanja zelenih površin za krepitev javnega zdravja, spodbujanje telesne aktivnosti in kakovost bivanja in je vodja  programov Ven za zdravje ter so-avtorica istoimenskega priročnika za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga.

Jana Kozamernik je krajinska arhitektka, ki deluje na področjih načrtovanja krajine, odprtega prostora in mestnih zelenih površin ter urbanizma. Na Urbanističnem inštitutu RS je delno zaposlena kot raziskovalka od leta 2018. Skupaj s kolegico vodi krajinskoarhitekturni biro Landstudio 015., d.o.o. S področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja in prostorskega načrtovanja ima več kot 10 let delovnih izkušenj. Kot projektantka sodeluje z različnimi skupinami, na domačih in mednarodnih natečajih pa je prejela več nagrad in priznanj. Je pooblaščena krajinska arhitektka, članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in od 2021 predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V okviru Urbanističnega inštituta RS sodeluje v nekaterih domačih in evropskih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih ter na drugih strokovnih nalogah različnih prostorsko načrtovalskih ravni. Je soavtorica priročnika MOP: Zeleni sistem mest in naselij, usmerjanje razvoja zelenih površin (2020) in priporočil MOP: Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove (2021) in Priporočila za izdelavo krajinske zasnove (2021). Ukvarja se tudi z vprašanji načrtovanja zelenih površin za krepitev javnega zdravja, je soavtorica priročnika za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, Ven za zdravje (2019).

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP – Inštitut za politike prostora. Pri izvajanju sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

—

Foto: Maja Simoneti, Jana Okoren