Kako je potekal preizkus drugačne prometne ureditve na Rudarski cesti v Velenju in kakšne rezultate je prinesel
Na povabilo IPoP – Inštituta za politike prostora k preizkusu nove prometne ureditve s poudarkom na izboljšanju pogojev za hojo in kolesarjenje se je med 11 občinami odzvala tudi Mestna občina Velenje. Občina je zavzeta za uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti s potencialom vplivanja na spremembe potovalnih navad prebivalcev na kratke razdalje in v bližnji prihodnosti načrtuje prenovo Rudarske ceste v središču mesta. Zato je bila izbrana za testno uvedbo skupnega prometnega prostora z meritvami in analizami učinkov, ki bodo lahko ena od strokovnih podlag za celovito prometno in prostorsko prenovo Rudarske ceste. Prav tako pa je v sodelovanju s strokovnjaki, lokalnimi organizacijami, različnimi ciljnimi skupinami in posameznimi uporabniki prostora zbrala mnenja o sedanji in testni ureditvi prometa in prostora, iz katerih bo lahko oblikovala smernice za Rudarsko cesto po meri uporabnikov.
Preberi več: Dvotedenski preizkus prometne ureditve v Velenju
Pomembna ulica naj bo odprta ulica
Rudarska cesta je pomembna mestna ulica v Velenju. Trenutno je obremenjena z motornim prometom in parkirišči, ter ima predvsem vlogo tranzitne ceste. Površine za pešce so ozke, označenih površin za kolesarje ni, zelene površine so majhne in brez večjih dreves, manjka tudi urbana oprema. Da bo Rudarska cesta bolj odprta za tiste uporabnike, ki zasledujejo cilje trajnostne mobilnosti, bo Mestna občina Velenje pri prenovi dotrajanega vozišča, robnikov in gospodarske infrastrukture celostno prenovila območje v skladu s smernicami, zbranimi v dvotedenskem testnem obdobju.
Foto: Nela Halilović in Kaja Flis
Namesto parkirišč ob Rudarski cesti je bila razširjena površina za pešce z raznolikim programom – urbano opremo, interaktivno razstavo, simulacijo zelenih površin in dreves, razširjenimi vrtovi gostinskih lokalov. Uvedeno je bilo 5 parkirišč za ljudi z oviranostmi, 3 parkirna mesta »poljubi in odpelji« in avtobusno postajališče Lokalca. Na celotnem cestišču je bila znižana hitrost motornih vozil na 20km/h in uveden skupni prometni prostor, ki je potekal tudi na delu med stanovanjskim blokom Rudarska 2 in parkiriščem Upravne enote. Za dva dni je bila uvedena zapora za tranzitni promet z izjemo javnega potniškega prometa. Učinki začasne ureditve so se spremljali s parkirno analizo in merjenjem prometa na Rudarski cesti in še dveh mestnih ulicah. Urbani sprehodi, delavnice, anketiranje, sprejemanje mnenj in informiranje na stojnici, obsežno komuniciranje so dodatno obogatile dogajanje na Rudarski in pripomogle k zbiranju mnenj uporabnikov Rudarske. Kulturno-umetniške vsebine pa so mimoidočim popestrile sprehode in privabile tudi tiste, ki na Rudarsko cesto sicer ne bi zašli.
Rudarska je »bližnjica« več kot 60 % avtomobilom
Na Rudarski cesti in v njenem zaledju je 345 parkirnih mest, med začasno ureditvijo jih je bilo 290. V času začasne prometne ureditve brez zapore za tranzitni promet je bilo ukinjenih 53 parkirnih mest in dodanih je bilo 5 mest za parkiranje invalidov in 3 parkirna mesta »poljubi in odpelji« za starše, ki pripeljejo otroke v šolo. Spremljanje zasedenosti parkirišč v okolici Rudarske ceste pred in med preizkusno ureditvijo je pokazalo, da kar 30 odstotkov avtomobilov pripada zaposlenim v javnih ustanovah na obravnavanem območju, ki tam parkirajo za čas delovnika. V jutranji konici je bilo zaradi ukrepa ukinitve parkirnih mest 112 vozil manj, v popoldanski konici pa 139 vozil manj, skupno je bilo več kot 20 odstotkov prometa manj. Zaposleni, stanovalci in obiskovalci območja so v času odprte ulice parkirali v okolici, kar potrjuje prezasedenost parkirišč v času prometne konice, medtem ko se zasedenost v garažni hiši pod nakupovalnim centrom ni bistveno spremenila. Analiza uličnih posvetov in javnih razprav je pokazala, da je največji zadržek za uporabo garažne hiše ozka dostopna in izvozna pot, preozka parkirna mesta, (ne)urejenost, občutek nelagodja in prekratka zelena luč na prehodu za pešce proti Rudarski cesti. Znižanje največje dovoljene hitrosti na 20 km/h je pozitivno vplivalo na hitrost avtomobilov, ki je bila v povprečju nižja za 4 km/h. Zaradi optično širše ceste in manj prometa na Rudarski pa je negativno vplivalo na najvišjo doseženo hitrost, ki je v času pred začasnimi ukrepi bila 87 km/h, v času med začasno ureditvijo pa kar 97 km/h.
V času popolne zapore za tranzitni promet pa se je promet na Rudarski cesti v jutranji konici zmanjšal za 62 % in za 64 % v popoldanski konici. Iz tega lahko sklepamo, da je Rudarska cesta zaradi zapore izgubila svojo vlogo tranzitne ceste, saj več kot 60 % vozil uporablja cesto kot »bližnjico« do drugega predela mesta.
Rudarska po meri uporabnikov naj bo dostopna vsem, varna, zelena in senčna
Sodelavci na stojnici so zabeležili več kot 400 odzivov na vprašanje, kakšna naj bo Rudarska cesta v prihodnosti, ter jih razvrstili v kategorije. Največkrat so omenili pomembnost dostopnosti za vse uporabnike Rudarske ceste ter v tem kontekstu izrazili potrebo po parkirnih mestih za gibalno ovirane, na drugo mesto so postavili pomembnost zelenih površin in sence in opozorili na pomanjkanje urbane opreme, predvsem klopi, košev za smeti in pitnika. Izpostavili so prekratek interval za prečkanje Šaleške ceste, manjkajoče površine za kolesarje in zmanjšanje hitrosti za avtomobile na cestišču, kjer naj bo tudi kolesarska steza, prometni režim pa naj ščiti ranljive skupine udeležencev v prometu.
Tudi stanovalci na Rudarski cesti si v prihodnosti želijo omejitve hitrosti za avtomobile, kolesarske poti na cestišču, sprostitev parkirišč pred stanovanjskim blokom s preusmerjanjem zaposlenih na območju Rudarske ceste v bližnjo garažno hišo, ozelenitev in »predpražnik« pred blokom. Na odprti ulici jim je bilo všeč, da je bila cesta manj hrupna in so poti bile bolj varne za otroke in druge udeležence v prometu. Motile so jih površine pred blokom, ki so z začasnimi ukrepi nudile možnost druženja in otroške igre ter simulirale dodatne zelene površine. Kljub temu da ob postavljenih mizicah in stolih ter razširjeni terasi slaščičarne niso zaznali bistveno povečanega hrupa, niso naklonjeni dogajanju pred blokom, saj si na svojem dvorišču želijo predvsem nekaj zasebnosti. V preteklosti so klopi pred blokom odstranili kar sami, in sicer predvsem zaradi nočnega hrupa, popivanja in odlaganja smeti. Menijo, da je površin za dogajanje in druženje na Titovem trgu in Cankarjevi ulici dovolj.
Foto: Žiga Sivka
Analiza 1308 anket je pokazala, da je večina respondentov obiskala Rudarsko cesto z avtomobilom, pol manj peš, s skirojem, rolko, sledijo uporabniki koles, električnih koles in električnih skirojev ter v nekaj odstotnem deležu obiskovalci z Lokalcem, motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi. Kaže, da je Rudarska cesta zelo prijazna avtomobilom in zato tudi obremenjena z motornim prometom. Na drugi strani pa je na njej veliko pešcev in kolesarjev, ki nimajo ustrezne infrastrukture. Temu primerno večina anketirancev meni, da mora biti prometna ureditev v mestnem središču naklonjena vožnji z avtomobilom z vidika dostopnosti, hitrosti prečkanja in možnosti parkiranja pred vrati cilja potovanja. 31 % odgovorov se je nanašalo na pešce in kolesarje z željo po varnih in prijetnih mestnih središčih, ki so bolj kot avtomobilom namenjena pešcem in kolesarjem. Ukrepi, ki so skupno prejeli več podpore kot nestrinjanja, so drevesa in druge zelene površine, nasloni za kolesa, klopi, postajališče Lokalca na Rudarski, nova parkirna mesta za osebe z omejitvami pri NLB in Venezii ter parkirna mesta »poljubi in odpelji«. Večina izmed obiskovalcev dogodkov, organiziranih v sklopu Odprte ulice, kot npr. Jane’s walk, interaktivna ulična razstava in pogovor po ogledu filma je predvideno preureditev zmanjševanja motornega prometa na Rudarski prav tako podpirala.
Na Rudarski bodo ljudje, če bo ta oblikovana po meri – ljudi!
Razprava o načrtovanju Rudarske ceste se naj od prometa preusmeri k ljudem. Ljudje se bodo na Rudarski cesti počutili dobro, če bo ta prijetna, udobna in na videz privlačna.
Nadaljuje naj se vključevanje uporabnikov Rudarske v njeno načrtovanje, saj ti prostor tudi najbolje poznajo. To bo vplivalo tudi na spreminjanje potovalnih navad ljudi, ki se bodo večkrat odločili pustiti avto doma in se odpraviti na krajšo pot peš ali s kolesom. Sklenemo lahko, da se mora Rudarska cesta v prihodnosti oblikovati celostno, saj nikakor ne sme prevladati zgolj prometno preoblikovanje. Priprava projektne naloge naj bo rezultat dela širše interdisciplinarne skupine.
Da bo Rudarska cesta bolj po meri človeka in ne avtomobila, naj se pri prenovi z različnimi ukrepi zmanjša udobnost vožnje z avtomobilom npr. z ukinitvijo določenih parkirnih mest, oženjem voznega pasu in zamikom cestišča s šikanami, s tlakovanjem in z nižanjem omejitve hitrosti.
Pomembno je sprejeti ukrepe za izboljšanje in spremembo parkirnega režima, ki ne bo privabljal avtomobile v mestno središče, hkrati pa povečati nadzor nad upoštevanjem parkirnega režima. K temu bodo pripomogli tudi ukrepi za boljšo sprejetost parkiranja v neizkoriščenih bližnjih garažnih hišah.
Trenutna razporeditev prostora na Rudarski cesti. Vir: IPoP
Z ožjim voziščem in manj parkirišči bo prostor Rudarske ulice kakovostnejši. Hkrati bo udobnost ter varnost pešcev in kolesarjev s širjenjem peščevih površin večja. K temu bodo pripomogle tudi razširjene zelene površine, premišljeno umeščena nova urbana oprema, ustrezni tlaki. Smiselna je uvedba skupnega prometnega prostora med prehodoma za pešce pri kavarni Hotela Paka in podhodu upravne enote, ki so jasno ločeni z drugačnim tlakovanjem ali dvignjeno površino. Na površini za pešce je pomembna omejitev hitrosti električnih skirojev, koles in skuterjev. K temu lahko pripomorejo fizične ovire in večji nadzor redarjev. Poleg nove postaje Lokalca na Rudarski cesti in dodatne linije v nasprotno smer je potrebna ureditev posebnih parkirišč za kratkotrajno parkiranje v neposredni bližini storitev za ljudi z oviranostmi, starše z otroki in starejše. Pred blokom na Rudarski cesti 2 je potrebna ureditev »predpražnika« oz. zasebnega prostora, ki stanovalcem omogoča, da ne izstopajo iz vhoda neposredno na javno površino. Pripravijo naj se tudi premišljene usmeritve za opremljanje izložb in vrtov lokalov, katere se nato spodbuja k širjenju ponudbe navzven. Preurejene površine morajo omogočati dostopnost vsem uporabnikom.
Preberite celotno poročilo začasne ureditve na Rudarski cesti v Velenju na tukaj.
Projekt začasne ureditve Rudarske ceste so pripravili Mestna občina Velenje, Mladinski center Velenje, lokalna skupina krajinskih arhitektk KA_VE, Festival Velenje, iPlan, Fakulteta za gradbeništvo, promet in arhitekturo univerze v Mariboru in IPoP − Inštitut za politike prostora. Je del kampanje Odprte ulice in projekta Life LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
—
Vir naslovne fotografije: Žiga Sivka, Mladinski center Velenje
