V ljubljanskem Mestnem muzeju je na ogled razstava Urbane prerokbe: življenje v Ljubljani leta 2100, pri kateri sodeluje tudi IPoP – Inštitut za politike prostora. Obiskovalce s 30 kratkimi zapisi sooča z možnimi podobami urbanega življenja v prihodnosti in spodbuja h kritičnemu razmisleku o trajnostnem urejanju prostora, mobilnosti in odnosu do narave. Prerokbe so rezultat srečanj strokovnjakov z različnih področij na temo ključnih vprašanj glede urbane prihodnosti.
Razstava je namenjena ozaveščanju javnost o pomenu dolgoročnega razmišljanja o urejanju prostora kot edinemu načinu preseganja kratkovidnih političnih odločitev in ukrepov, ki ne dosežejo jedra z okoljem in posledicami našega življenjskega sloga povezanih problemov.
Udeleženci srečanj so izbrali 30 prerokb, ki so nastale v okviru strokovnih razprav. Vpisane na keramične ploščice in s tem kos zobu časa so razstavljene ob lističih v velikosti ploščic, na katere bodo lahko obiskovalci zapisali svoje prerokbe.
»Nekatere se zdijo samoumevne, druge zelo radikalne, med seboj so si nekatere tudi nasprotujoče. S tem opozarjamo, da jih je v možni prihodnosti veliko in da se moramo odločiti, katere so nam všeč in katere ne,« je o vsebini prerokb v prispevku za RTV Slovenija povedal Marko Peterlin, direktor IPoP. Nekatere med njimi sporočajo:
- Pravica do dovolj velikega balkona in vrta bo zapisana v ustavo.
- Zaradi avtonomnih vozil na zahtevo bo klasičen promet nepotreben, zasebno lastništvo vozil pa bo veljalo za nazadnjaško in bo nepopularno.
- Voda, narava, rastline in živali bodo imele svojega zastopnika v parlamentu.
- Javni promet, kulturni dogodki in muzeji bodo brezplačni za vse.
Ogled razstave je možen do 15. aprila 2022.
Razstava je rezultat šestih srečanj oziroma zborov za prostor, strokovnih razprav v organizaciji IPoP in društva Maje Farol o aktualnih temah urejanja prostora. Cilj zborov za prostor v okviru projekta Urbane prerokbe je spodbuditi dolgoročno razmišljanje na področju urejanja prostora in odpreti proces oblikovanja napovedi o prihodnosti z iskanjem odgovorov na ključne teme bivanja, mobilnosti in urbanih ekosistemov.
Sporočilo za medije ob otvoritvi razstave
—
Avtor naslovne fotografije: Marko Peterlin
