Začenja se novo šolsko leto in čeprav se že tretje leto zapored ukvarjamo predvsem s pogoji, ki jih našemu življenju narekuje epidemija koronavirusa, program Aktivno v šolo in zdravo mesto nagovarja šole in občine, da skupaj s starši omogočijo šolarjem čim več gibanja. Dobra priložnost za to je tudi pot v šolo, naj bo peš, s kolesom ali skirojem.
Velika večina otrok si želi v šolo hoditi s kolesom. Ampak starše skrbi varnost in mnogi otroke raje vozijo v šolo z avtomobilom, kot da bi jih pustili same na cesto. Otroci so tako prikrajšani za zdravstvene in socialne koristi aktivne hoje v šolo. Toda občina lahko razmere na cestah tudi spremeni, če le hoče. Izkušnje z načrtovanjem hodljivosti kažejo, da je pogoje za hojo možno izboljšati s kombinacijo infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov. Značilnosti slovenskih naselij ne omogočajo ureditve optimalne peš infrastrukture, rešitve povsod iščemo v umirjanju prometa in kulturi vožnje v območjih skupnega prometnega prostora.
Za varno hojo in kolesarjenje otrok v šolo morajo občine na šolskih poteh znižati dovoljeno hitrost vožnje in uveljaviti strožji nadzor nad kulturo vožnje. Pogoji za aktivno hojo otrok v šolo postanejo dobri, ko vsi udeleženci v prometu otroke na cesti pričakujemo in poskrbimo, da potujejo varno.
Za najmlajše šolarje sta odlična priprava na samostojno hojo v šolo Pešbus in Bicivlak, za nekoliko starejše pa tako postaneta hoja ali kolesarjenje v šolo zdrava navada in dober način, da se v družbi vrstnikov vsak dan že pred poukom malo razgibajo, nadihajo svežega zraka in bolj zbrano začnejo pouk.
Pešbus je že dobro poznan način hoje v šolo za najmlajše. Učenci se po urniku zberejo na postajah in hodijo po premišljeno začrtani in označeni poti do šole. Skupine spremljajo odrasli. Na začetku otroci dobijo vozovnico, v katero zbirajo štampiljke za vsak dan hoje in nalepke za vsak teden hoje.
Bicivlak je soroden način organiziranega potovanja v šolo s kolesi. Lahko je tudi odlična priložnost za pripravo na kolesarski izpit. Kolo je med otroci najbolj priljubljen način prihoda v šolo, zato je omogočanje kolesarjenja v šolo za mlajše šolarje še dodatno vredno podpore.
V Sloveniji je Pešbus in/ali Bicivlak organiziralo že skoraj 120 šol. Pobude prihajajo običajno s strani šol, tudi občin, ponekod pa se organizirajo kar starši sami in preprosto izmenično spremljajo otroke v šolo. Na nekaj šolah Pešbus vozi vse leto, ponekod le enkrat tedensko, drugod pa tudi že vsak dan. Nekje so med izvajanjem Pešbusa ukinili šolske prevoze, spet drugje je otroke v šolo pospremila kar “cela vas”. Vreme za “pešbusarje” ni ovira, v dežju otroci pač obujejo škornje, si nadenejo pelerine ali se skrijejo pod dežnike.
Ker je vloga staršev pri omogočanju aktivne poti v šolo ključna, smo pripravili posebno zloženko, s katero lahko predstavniki šol in občin nagovorijo starše in jih opozorijo na pomen aktivne poti v šolo za zdravje naših otrok.
Šole, ki bi želele prvič organizirati Pešbus ali Bicivlak, si lahko pomagajo z ogledom posnetka spletnega usposabljanja za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka, ki je potekalo 31. 3. 2021. Na usposabljanju je po korakih predstavljen potek priprave in izvedbe aktivnosti. Koraki sledijo tudi podpornim gradivom, ki jih koordinatorji lahko pridobijo prek spletnega obrazca. Vsa dodatna gradiva so na voljo na spletni strani.
Izvajalce Pešbusa in Bicivlaka pozivamo, da upoštevajo priporočila NIJZ in vlade.
Za naročilo materialov (table, vozovnice, nalepke, štampiljke) in morebitna vprašanja smo izvajalcem na voljo na info@aktivnosvsolo.si.
Kontakt: Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora, 031 306 772, maja.simoneti@ipop.si.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP – Inštitut za politike prostora. Pri izvajanju sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.
—
Fotografije: Goran Jakovac, Gregor Salobir in Lucija Pušnik
