Kakšno vrednost je ustvarjala Avtonomna tovarna Rog?

V manjši študiji, ki so jo pripravili raziskovalci z Metropolitanske univerze v Manchestru, je analizirana zgodovina Avtonomne tovarne Rog s poudarkom na zadnjem obdobju delovanja Avtonomnega Roga. Avtorji študije se sprašujejo, kakšno vrednost je Rog ustvarjal, za koga jo je ustvarjal in kaj so bili razlogi za njegov propad.

Skoraj petnajst let je bil Avtonomni Rog alternativno vozlišče Ljubljane, urbani eksperiment z številnimi dejavnostmi, od aktivizma do umetniškega izražanja, od glasbe in zabave do športnih dogodkov. Ves čas svojega obstoja je prespraševal svojo vrednost in pomen za mesto ter pritegnil tako širšo javnost kot tudi medijsko pozornost.

Namen poročila Vrednost Avtonomnega Roga je objektivna ocena in vpogled v vsebino, dejavnosti in skupnosti, ki so se oblikovale v avtonomnem Rogu od njegove okupacije leta 2006 do propada leta 2021. Analiziran je bil tudi doprinost Roga h kreativnemu mestu oziroma kreativnemu razvoju Ljubljane, saj naj bi bil novi center Rog ključen za razvoj kreativne Ljubljane.

Avtorji analize ugotavljajo, da je bil Avtonomni Rog eden izmed zadnjih ponudnikov dostopnih prostorov v središču mesta. Bil je odprt in dostopen za vse, podpiral je kulturno in kreativno revitalizacijo Ljubljane. Izpostavljajo, da je bil avtonomni Rog pionir družbenih, kulturnih, prostočasnih in ustvarjalnih dejavnosti, ki niso sodile v podjetniško in dobičkonosno sfero, ki je ob gentrifikaciji mesta prihajala vse bolj do izraza. Tako je mogoče zaključiti, da je avtonomni Rog ustvarjal vrednost, torej bil koristen v družbenem smislu.

Na koncu poročila avtorji podajajo predloge za hitre ukrepe, s katerimi je mogoče podpreti skupnosti, ki so Avtonomni Rog uporabljale in v njemu ustvarjale dragocene vsebine za mesto in meščane. Drugi del priporočil predlaga sistemske ukrepe za ohranitev in razvoj avtonomnih prostorov ter zajema nove oblike podpore alternativnim praksam urbanega razvoja.

Avtorji študije so Jenny Kanellopoulou, Nikos Ntounis (oba z Metropolitanske univerze v Manchestru) in Aidan Cerar (IPoP).

POROČILO (v angleščini)

 

  1. junija je ob izzidu poročila potekala spletna razprava. Na njej smo z domačimi in tujimi gosti razpravljali o vrednosti Roga in urbanih skvotov ter o alternativnih oblikah participacije v mestih. Na razpravi so sodelovali:
  • Tim Edensor, Profesor družbene in kulturne geografije iz Metropolitanske univerze v Manchestru;
  • Giorgos Chatzinakos, Raziskovalec iz Metropolitanske univerze v Manchestru;
  • Nika Grabar, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je govorila o vlogi avtonomnih območij in procesov revitalizacije slovenskih mest in o tem, katere socialne skupine lahko največ pridobijo z avtonomnimi območji;
  • Dr Miloš Kosec, arhitekt in kritik, Izredni znanstveni sodelavec na šoli za umetnost, Birkbeck, Univerza v Londonu, ki je razpravljal o tem, ali je avtonomni Rog res imel značilnosti kreativnega centra mesta;
  • Urška Jurman, kulturna sociologinja in umetnostna zgodovinarka iz Ljubljane.

Skupaj z avtorji besedila  (Jenny Kanellopoulou, Nikos Ntounis in Aidan Cerar) so razpravljali o Avtonomnem Rogu, novemu Centru Rog ter vlogi, ki jo avtonomni prostori zavzemajo v sodobnem urbanem razvoju mest.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri