V naslednjih letih bo kar nekaj slovenskih mest in krajev izvajalo projekte, ki jih lahko umestimo pod znamko PAMETNO MESTO. Objavljen je bil namreč razpis Ministrstva za javno upravo, ki bo mestom pomagal pri razvoju pametne infrastrukture oziroma spodbujal razvoj, vzpostavitev in uvajanje inovativnih digitalnih rešitev. Trend pametnih mest spremljamo že nekaj let. Premišljeno uvajanje tehnoloških rešitev lahko prinese številne koristi. Olajša lahko delovne procese, okrepi odpornost mest, izboljša delovanje občinskih služb in poveča njihovo učinkovitost ter okrepi sodelovanje mest z občani. Strokovnjaki po vsem svetu pa svarijo tudi pred pastmi, v katera se lahko mesta pri razvoju pametne infrastrukture hitro ujamejo.
Spodaj smo povzeli nekaj najpogostejših tovrstnih napak in jih opremili z nasveti, kako se jim ogniti. Preden se odločimo za novo pametno infrastrukturo, si je dobro zastaviti nekaj preprostih vprašanj in se o njih posvetovati tudi s ponudniki pametne infrastrukture.
- Kaj je težava?
Pametno tehnologijo razvijajo strokovnjaki za reševanje tehnoloških in komunikacijskih izzivov. Lahko, da o delovanju mest oziroma krajev vedo manj od vas. Njihove rešitve lahko izhajajo iz zmogljivosti tehnologije, ne pa iz resničnih težav mest in njihovih prebivalcev. Ko se srečamo s ponudbo za novo tehnološko rešitev, se je zato vedno dobro najprej vprašati:
– Katero težavo nova tehnologija rešuje?
Osredotočite se na opis težave, ki jo bo tehnologija rešila, ter opis načina, kako bo nova tehnologija to težavo rešila.
– Kdo ima to težavo?
Katera skupina vaših meščanov ima to težavo? Ste z njimi že govorili oziroma raziskali, kako se s to težavo soočajo prebivalci in kako lahko sooblikujejo rešitev?
– Ali je težava pereča?
Včasih so težave, ki jih tehnologija pametnih mest rešuje, zelo obrobne. Mogoče jih nihče ne bi umestil med prvih deset velikih težav vašega kraja. Seveda to ne velja za vse težave, ki jih pametna tehnologija rešuje, ravno zato pa premislite, ali je težava relevantna in ali ne obstaja nabor bolj perečih, ki bodo zaradi reševanja te na stranskem tiru.
– Zakaj tega še nismo rešili?
Kaj je razlog, da te težave še niste rešili v preteklosti? Je razlog odsotnost tehnologije ali so razlogi drugje? Če so razlogi drugje, premislite, kako jih boste odpravili. Lahko da so pomembnejši od tehnoloških ovir.
– Bi se dalo težavo rešiti tudi drugače?
Včasih problem ni tehnološki ali pa bi se dal rešiti z drugačnim vedenjem ali novim načinom sodelovanja. Če je netehnološka rešitev te težave prav tako učinkovita, vendar cenejša, potem mogoče nima smisla vpeljevati komplicirane nove tehnologije.
- Kaj je cilj?
Ker promotorji pametne tehnologije prepogosto izhajajo iz zmogljivosti nove tehnologije, ne pa iz sodobnih izzivov mest in krajev, se pri vsaki novi tehnologiji vprašajte, kaj je njen cilj, oziroma h kateremu cilju bo doprinesla. Da ne bi bila vpeljava tehnologije cilj sam zase, oblikujte zapis cilja, ki ga boste s pomočjo tehnologije dosegli.
– Kateri strateški cilj bomo dosegli hitreje, če vpeljemo novo tehnologijo?
Souporaba koles s pomočjo digitalnih vmesnikov je smiseln ukrep, če hočemo povečati delež poti na kratke razdalje, opravljen s kolesom. Z rednim merjenjem deleža opravljenih poti s posameznim prevoznim sredstvom na kratke poti (ang. modal split) bomo videli, ali se cilju približujemo ali ne.
- Kje so ljudje?
Pametna mesta niso prvi primer inovativnega pristopa k razvoju mest in krajev. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je General Motors predstavil vizijo mesta prihodnosti, ki se je imenovala Futurama. Temeljila je na naprednih tehnologijah tistega časa. To so bile avtomobil, avtocesta in stolpnica.
Desetletja so mesta in kraje poskušali prilagoditi avtomobilom. Danes so najuspešnejša tista mesta, ki so se namesto avtomobilom raje prilagajala ljudem. Zakaj to omenjamo? Če dobro pogledate sliko, boste opazili, da na njej ni ljudi. Če pogledate slike, kako naj bi delovale ulice v pametnih mestih, boste pogosto naleteli prav na to: na sliki ne bo ljudi. Ker pa so bistvo vašega kraja ljudje, je edino logično, da jih postavite na prvo mesto. Zato se vedno vprašajte, kako nova tehnologija vključuje ljudi in ali je po meri ljudi.
Na primer avtomatsko križišče, ki zaznava avtomobile in jim prilagaja intervale, bo šlo večini ljudi, ki bodo zaradi tega dlje stali na prehodu, na živce. Verjetno pa bi jim bila všeč drevesa, pločnik in varna infrastruktura za pešce.
– Kako nova tehnologija vključuje ljudi?
– Ali se lahko vsakdanje življenje ljudi zaradi vpeljave nove tehnologije celo poslabša?
- Kako je s podatki?
Pravijo, da so podatki ruda 21. stoletja. Nekatera mesta so pri sklepanju pogodb za nakup pametne tehnologije premalo pozornosti namenila vprašanju uporabe podatkov. Naloga mestne uprave je, da skrbi za podatke o prebivalcih. Zato mora zavzeti vlogo varuha teh podatkov in meščanom pojasniti, kdo ima dostop do podatkov, pod kakšnimi pogoji, in kaj lahko z njimi počne. Da boste lažje in bolje zaščitili podatke vaših občanov, vam bodo pomagala spodnja vprašanja:
– Kdo bo zbiral podatke, katere podatke točno in kako bo poskrbljeno za varno hrambo podatkov?
– Kdo bo lastnik podatkov? Ali bo lastnik, občina ali zasebno podjetje ter kdo bo imel od zbiranja in upravljanja s podatki korist, ter kakšno korist?
– Kdo bo imel vpogled v podatke? Meščanom morate zagotoviti zasebnost. V sodobnem času je to zelo težka naloga, a meščani računajo na vas.
– Ali je res smiselno zbirati in hraniti vse podatke, ki jih lahko dobite?
- Je treba spremeniti navade ljudi?
Včasih so vzrok za težave navade ljudi. V tem primeru težave ne morete rešti samo z vpeljavo nove tehnologije, potrebna je tudi sprememba navad pri ljudeh. Če na primer v središče mesta vsi, tudi tisti, ki stanujejo le kilometer stran, pridejo z avtomobilom, tam pa ne najdejo parkirišča, potem senzorji, ki kažejo prosta parkirna mesta, te težave ne bodo rešili. Raje raziščite, zakaj ljudje ne pridejo peš ali s kolesom. Verjetno nimajo prijetne in varne infrastrukture in so se navajeni pripeljati z avtomobilom. Če tistim, ki stanujejo blizu omogočite varno in prijetno hojo ter kolesarjenje, bo pritisk na parkirišča manjši. Še posebej, če boste vpeljali še nekaj običajnih ukrepov parkirne politike. Eden izmed njih so lahko tudi usmerjevalniki, ki bodo ljudem vsekakor pomagali, da se ne bodo vozili v krogih. Toda če hočete rešiti težave s parkiranjem, usmerjevalniki in senzorji ne bodo dovolj. Da bi se temu izognili, se vprašajte:
– Ali lahko tehnologija sama reši težavo?
– Ali reševanje težave vključuje spremembo vedenja ali navad ljudi?
– Ali vemo, zakaj ljudje svojih navad ne spremenijo?
- Boste bolj učinkoviti?
Zagovorniki pametnih mest vam bodo verjetno rekli, da bo zbiranje podatkov izboljšalo učinkovitost in olajšalo odločanje. Morda bo res, ni pa nujno. Zato se ob tem vprašajte, ali ste bili na tem področju doslej neučinkoviti in do katere mere je vašo učinkovitost s tehnologijo moč izboljšati? Tipičen primer je senzor, ki sam javi, da je smetnjak prenapolnjen in ga je potrebno izprazniti, ter tako poveča učinkovitost praznjenja. Kraju, ki ima omejeno število tovornjakov in sredstev, ta podatek ne pomaga, dokler si ne priskrbi novega tovornjaka in zaposli nekaj novih ljudi, na primer.
– Zakaj smo bili na področju, ki ga nova tehnologija rešuje, doslej neučinkoviti?
– Ali bo zaradi večje učinkovitosti in/ali nižanja stroškov kvaliteta izvajanja te storitve padla?
– Katere so še druge koristi nove tehnologije ob zagotavljanju večje učinkovitosti?
- Vam bo olajšalo odločanje?
Zbiranje in združevanje podatkov lahko olajša odločanje, ni pa nujno. Zato premislite, katere odločitve vam bo zbiranje in združevanje podatkov olajšalo.
– Kako konkretno nova tehnologija olajša odločanje?
- Kaj pa staromodne rešitve?
S tehnologijo ni nič narobe in nikakor vam nočemo povedati, da je vaš kraj ne potrebuje. Vendar pa vas želimo opomniti, da najbolj pametna mesta še vedno na prvo mesto postavljajo staromodne ukrepe, kot na primer park v bližini doma, varna kolesarska steza, dostopna stanovanja, dober javni promet, kvaliteten javni prostor in možnost varnega srečevanja ter druženja z drugimi ljudmi. Prav zato so najbolj pametna mesta tista, ki novo tehnologijo kombinirajo s starimi rešitvami. Da ne bi spregledali uveljavljenih rešitev, se vprašajte:
– Ali ste izvedli običajne ukrepe za reševanje težave, ki bi jo radi rešili tehnološko?
– Katero staro tehnologijo potrebujete za delovanje nove.
Če na primer razmišljate o uvedbi nove kartice, ki bo povezala uporabo javnega prometa in koles za souporabo, pomislite, ali imate infrastrukturo, ki to omogoča in upravičuje: infrastrukturo za varno kolesarjenje in ali je javni potniški promet povezan s postajami mestnih koles.
- Je rešitev že preizkušena?
Verjetno nočete, da bi bilo vaše mesto ali kraj poligon za testiranje nove tehnologije. Zato se pozanimajte, katero mesto je to tehnologijo že vpeljalo in kako jim koristi v praksi. S temi mesti vzpostavite stik, saj vam bodo lahko iz prve roke predstavili svoje izkušnje s tehnologijo, ki vas zanima.
– Katera mesta že uporabljajo to tehnologijo?
– Kakšne so izkušnje in zadovoljstvo mestnih uprav in meščanov?
- Kako bo v prihodnosti?
Če razmišljate o novi tehnologiji, ne pozabite na prihodnost. Kako bo s to tehnologijo čez nekaj let? Ali bo še uporabna? Hkrati ne pozabite na varnost – ali je tehnologija ranljiva za različne kibernetske napade ali zlorabe? Kakšna tovrstna tveganja vsebuje?
– Kako se bo tehnologija prilagajala prihodnjim standardom ter programski opremi?
– Kakšna so varnostna tveganja uporabe te tehnologije?
Pametno mesto je nova krilatica. Ni prva, pred njo so bila popularna trajnostna mesta, zelena mesta, ustvarjalna mesta in tako naprej. Vsakega od teh pristopov lahko smiselno uporabimo za hitrejši razvoj mesta, ki prinese večje zadovoljstvo prebivalcev. Vendar lahko vsak od teh pristopov prebivalcem pusti grenak priokus. Predvsem če prebivalci nimajo veliko koristi in če ne upoštevamo lokalnega konteksta, medtem ko se vse skupaj močno zažre v občinska sredstva.
Zgornje napotke smo pripravili, ker si želimo, da bi čim več slovenskih mest in občin pametni razvoj obrnilo v svojo korist in da bi bili s pametnimi ukrepi zadovoljni tudi prebivalci.. Če bi se želeli pred uvajanjem novih tehnologij še bolj posvetiti tem vprašanjem, se lahko obrnete na nas.
Pri oblikovanju vprašanj smo si pomagali:
– Boston smart city playbook, https://monum.github.io/playbook/.
– The smart enough city. Putting technology in its place to reclaim our urban future. Ben Green, 2019, the MIT Press.
