Mednarodni dan žena letos mineva v duhu pozivov k večjemu angažmaju žensk v politiki. OZN in Evropski odbor regij sta današnji dan z dogodki posvetila cilju spodbuditi bolj številčno neposredno vključevanje žensk v procese odločanja, razvoja in izvajanja javnih politik. Na IPoP poziv mednarodne skupnosti pozdravljamo. Verjamemo, da je za družbo in okolje dobro, da se glas žensk sliši in da so ženske prisotne na vseh področjih življenja in dela ter da moramo tudi v urejanju prostora o potrebah in položaju žensk več govoriti in bolje skrbeti zato, da so te pravočasno upoštevane pri načrtovanju in ustvarjanju pogojev za rabo prostora.
Ženske doživljajo, uporabljajo in urejajo prostor drugače kot moški, bolj sta jim pomembna fizična in družbena varnost, bolj so odvisne od kakovosti javnega prostora in storitev. Čeprav dobro vemo, da so ženske nekoliko drugačne uporabnice prostora kot moški in znajo biti tudi pri načrtovanju pozorne na drugačne detajle kot njihovi moški kolegi, tega v praksi pogosto ne upoštevamo zares. Eden od razlogov za to znajo biti razmerja moči med spoloma, druge ovire pa znajo biti tudi klasični pomisleki, kot sta, da so ženske danes vendar že enake moškim in da posebni problemi žensk v resnici ne obstajajo. Ne eno ne drugo ne drži.
Neenakost še vedno vpliva na način, kako ženske in dekleta v naseljih povsod po svetu potujejo, delajo, se igrajo in živijo. Med pešci je več žensk kot moških, deklice nekje po 10 letu starosti začnejo hitro izginjati iz javnih otroških igrišč, ker starše skrbi za njih bolj kot za dečke. Po podatkih OZN je 52 % prebivalcev Evrope ženskega spola, med evropskimi župani pa je samo 15 % županj. Ženske na dan opravijo več poti in se pretežno premikajo naokrog z javnim transportom, peš ali kolesi, medtem ko moški večinoma opravijo le po eno pot in to z avtom.
Evropske ženske zaslužijo 16 % manj kot moški, med samozaposlenimi je komaj dobra tretjina žensk. Hkrati ženske nosijo večje breme brezplačnega dela v negi in tudi med epidemijo covid-19 so pod večjim pritiskom kot moški, ker jih je več zaposlenih v zdravstvu in negi in ker je na njih padlo tudi več dodatnega domačega dela in skrbi za šolanje otrok. Po podatkih OZN je v zdravstvu kar 70 % zaposlenih žensk in njihove plače so kar za 28 % nižje kot plače moških.
Hkrati pa so v času epidemije koronavirusne bolezni prav nekatere ženske politične voditeljice, kot sta novozelandska predsednica Jacinda Adern in pariška županja Anne Hidalgo, res vidno izstopale s svojimi nastopi in ukrepanjem. Letos tako OZN na Mednarodni dan žena posebej opozarja na pomen žensk na vodilnih položajih in na vlogo žensk pri zagotavljanju enakosti v covid-19 mestih prihodnosti. Podobno je tudi Evropski odbor regij sklenil letos 8. marec proslaviti s celodnevnim dogodkom, ki je namenjen spodbujanju žensk za vstop v politiko: For more women in politics.
V duhu vere v pomen aktiviranja žensk v javnem življenju daje ženskam glas v Združenem kraljestvu nevladna dobrodelna organizacija Women of the World, ki letos praznovanju Mednarodnega dne žena namenja celoten marec, festivalski program ponuja pestro zbirko virtualnih govorov, glasbenih in drugih zanimivih nastopov.
Ženske, zbrane okrog programa URBACT, so se že pred časom povezale in skušajo skozi URBACT Knowledge Hub dvigniti zavedanje lokalnih skupnosti o spolno pogojenih razlikah in opozarjajo mesta, da naj to upoštevajo in ukrepajo. Njihovo poročilo Gender Equal Cities tako predstavlja več primerov praks, ki razkrivajo značilnosti in dobre strani posebno pozornega pogleda na ženske in njihove potrebe na različnih področjih. Med njimi izstopata primera primera Dunaja in Trappesa. Na Dunaju so z namensko vključitvijo arhitektk v prostorsko načrtovanje in projektiranje spremenili pogled na vhodne prostore več stanovanjskih stavb in izboljšali prostore za shranjevanje vozičkov in otroških igrač, pohvalijo pa se lahko tudi z res dolgo tradicijo uveljavljanja žensk v urejanju mesta. Primer francoskega mesta Trappes pa govori o tem, kako lahko z ustreznim prisluhom in dobrim načrtovanjem osrednji igralni prostor postane zanimiv za vse in ne zgolj za najbolj športno dejavne dečke. Vse pa se začne s tem, da se ženskam prisluhne, se jih vključi v upravljavske in vodstvene strukture in jim da priložnost, da iz odmevnih položajev govorijo o svojih pogledih, zaznavah in potrebah. Sledi dosledno dajanje prednosti ženskam. V mestu Umeä na Švedskem na primer pozimi najprej očistijo poti za pešce in javne potniške postaje prek katerih odhajajo delat ženske v bolnišnice in zdravstvene domove. Sledi načrtovanje porabe sredstev, kjer v proračunu namenimo dovolj sredstev za javne storitve, od katerih so ženske bolj odvisne kot moški. Vsako mesto mora predvsem dobro poznati tudi podatke, kje in kako delajo, potujejo, se igrajo in živijo ženske. Posebno pomembno je vedeti, kako stanujejo. Pogosto so ženske kot samohranilke z otroki socialno ogrožene, v Sloveniji je vsaka peta revna oseba starejša ženska. V javnem prostoru štejejo malenkosti, bolje osvetljeni javni parki in bolj mobilne oblike sedenja, ki omogočajo formiranje skupin in delitev prostora na bolj inovativne načine kot fiksne klopi.
Vir: Poročilo Gender Equal Cities, URBACT
Od leta 2019 pa v okrivu programa URBACT deluje tudi omrežje GenderedLandscape, ki naslavlja ženske, vendar se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako pri razvoju politik in storitev obravnavati enakosti spolov, glede na to, da moški in ženske drugače uporabljajo mesto in strukture v njem. V omrežju sodeluje Javni zavod SOCIO, javni zavod za socialnovarstvene dejavnosti Celje. V Celju so se odločili lokalne aktivnosti posvetiti integraciji albanskih žensk na trg dela. Pri svojem delu zaznavajo veliko potreb oziroma želje s strani te družbene skupine za njihovo vključitev v slovensko oziroma celjsko družbo, na bolj viden in kreativen način.
—
Naslovna fotografija: Marko Peterlin
