Leto 2020 sta v dobrem in slabem zaznamovala epidemija in skrb za zdravje. IPoP je v optimističnem duhu razmeram najprej prilagodil način dela, postopoma pa skladno z možnostmi tudi vsebine. Čeprav smo več kot pol leta delali od doma, smo z dnevnimi jutranjimi javljanji ostali močno povezani, kar nam je pomagalo tako osebno kot strokovno in poslovno. Kljub posebnim razmeram je za nami še eno res delovno in zanimivo leto.
Ves čas smo aktivno spremljali epidemiološke razmere in odzive lokalnih skupnosti na epidemijo pri nas in v tujini. Že marca smo se odzvali s prvimi predlogi za skupnostno pomoč, v aprilu pa s članki, izmenjavo dobrih praks med občinami in predlogi za prilagoditev mest na življenje z epidemijo in po njej.
Digitalizacija in delo na daljavo, ki smo ju zagnali že v preteklih letih, se nam je obrestovala, in letos dobila pospešek. Obvladali smo nova orodja ter se naučili preko spleta izpeljati kakovostne spletne dogodke in zanimive participativne procese, od strokovnih posvetov in mednarodnih konferenc do javnih razprav, fokusnih skupin in delavnic.
Poletno sprostitev ukrepov smo izkoristili tudi za skupno druženje v Mariboru. Sodelavki iz Maribora sta nas popeljali na Piramido, kjer se nam je odprl pogled nad mestom, sprehodili smo se po mariborskih ulicah in si ogledali preurejen Glavni trg. Po odličnem kosilu pa smo raziskali še kilometre podzemlja Vinagove kleti.
Foto: Goran Jakovac
Lani smo zaposlili tudi dve novi sodelavki, s katerima smo prej že projektno sodelovali, to sta pravnica Senka Šifkovič Vrbica ter urbanistka Anja Slapničar, s porodniškega dopusta pa se je vrnila Petra Očkerl.
Epidemiološkim razmeram smo v dogovoru s financerji prilagodili mnoge vsebine naših projektov in programov. Kljub omejitvam pa smo uspešno izvedli tudi številne terenske aktivnosti v Kočevju, Bohinju, Tržiču in Črni na Koroškem. Z občino Škofja Loka smo jeseni speljali program Odprte ulice in opozorili na povečane potrebe po prostoru za pešce in kolesarje. Morda je še najbolj razveseljivo dejstvo, da smo kljub vsemu večino projektnih aktivnosti vendarle uspeli izvesti bolj ali manj skladno z načrti, bodisi v poznih pomladnih in poletnih mesecih bodisi prek spleta.
Urbana mobilnost
Ena izmed naših osrednjih aktivnosti ostaja spodbujanje aktivne mobilnosti in spreminjanje potovalnih navad v skladu s prizadevanji za zdravje, trajnostni razvoj in blaženje podnebnih sprememb. Epidemija koronavirusne bolezni je lani predvsem izjemno neposredno in odmevno pokazala, kako zelo pomembna je povezava med zdravjem in mobilnostjo.
IPoP je po posvetovanju z Ministrstvom za zdravje in upoštevanju priporočil NIJZ enako kot vsako leto tudi lani v pomladnih in jesenskih mesecih spodbujali starše in šole, da omogočijo otrokom aktivno pot v šolo, peš, s kolesom, rolko ali skirojem ter podpiral šole pri izvedbi Pešbusov in Bicivlakov. V času Evropskega tedna mobilnosti se je leta 2020 izvedbi pridružilo 70 šol po vsej Sloveniji.
V okviru ene od kampanj v okviru projekta CARE4CLIMATE smo občinam z vabilom k sodelovanju s projektno skupino ponudili podporo pri prilagajanju prometa epidemiološkim razmeram. Izbrana je bila Občina Škofja Loka in skupaj z lokalnimi akterji smo izvedli odprto ulico, pilotno prometno ureditev, ki temelji na omogočanju boljših pogojev za hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti ter ustvarja odprt skupni prostor, varen za igro otrok in prijeten za druženje.
Za boljše razumevanje motivov za potovalne navade na kratkih razdaljah smo v okviru projekta CARE4CLIMATE izvedli raziskavo o potovalnih navadah Slovencev. Rezultati, ki jih objavljamo po vsebinskih sklopih, nam služijo kot podlaga za izvajanje kampanj za ozaveščanje in spodbujanje aktivne mobilnosti.
Hojo smo spodbujali tudi v Črni na Koroškem s pripravo lokalnega načrta hodljivosti v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Skupaj z občino, šolarji, ključnimi lokalnimi deležniki in javnostjo smo razvijali načrt, ki postavlja hojo v vlogo zdravju koristnega gibanja in prometne prakse ter hojo umesti v središče pozornosti lokalne prometne politike.
V duhu prizadevanj za spreminjanje potovalnih navad in aktivno mobilnost smo nadaljevali smo tudi z pripravo parkirne politike za Občino Tržič v okviru projekta SaMBA. Parkirno politiko skupaj s podjetjem LUZ, d.d. pripravljamo tudi za Mestno občino Nova Gorica.
Ustvarjanje prostora in krepitev lokalnih skupnosti
Ko se je naše življenje lani v velikem obsegu preselilo v naše domove in bližnjo okolico, smo vsi začeli drugače dojemati tudi pomen javnega prostora in se zavedati pomena medsebojnih stikov in povezanih skupnosti. Na IPoP smo nove okoliščine razumeli kot dodatno spodbudo našim siceršnjim prizadevanjem za krepitev lokalnih skupnosti in urejanje kvalitetnega javnega prostora, ki lahko resnično pomembno prispeva k družbeni povezanosti in odpornosti na podnebne spremembe in druge razvojne izzive.
V Kočevju si IPoP skupaj z občino prizadeva za oživljanje mestnega jedra v okviru projekta Vsi v mesto!. Leto 2020 je potekalo v procesu spoznavanja z mestom in ljudmi skozi pogovore, sprehode, javne in spletne razprave, terenska opazovanja in analize ter snovanje prvih malih intervencij in sprememb prometne politike. Trajnostna urbana regeneracija jedra Kočevja je odraz zavedanja, da je podobo središča treba osvežiti, a je še bolj kot za to treba poskrbeti za ljudi in dogajanje v mestnem jedru. Pri pripravi analiz in oblikovanju ukrepov za oživitev sodelujemo z javnostjo in lokalnimi akterji, pripravljamo pa tudi osnutek prometne politike.
Potrebo po kakovosti lokalnega javnega prostora je v Ljubljani lepo potrdil velik odziv na razpis projekta Zunaj. Z njim smo že drugo leto zapored skupaj s KD prostoRož in Mestno občino Ljubljana podpirali male akcije, ki so si jih zamislili in jih v svojem lokalnem okolju z našo podporo tudi izvedli prebivalci sami.
Poleti smo, v času nekoliko bolj sproščenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb, skupaj s predstavniki občin v Ajdovščini spoznavali inovativna in učinkovita orodja mest za podporo pobud prebivalcev.
Letošnja selitev praktično vseh dogodkov in srečanj na splet nas je pripeljala do tega, da smo prvič organizirali sekcijo na Evropskem tednu regij in mest. Spletno delavnico “Sooblikovanje za nove oblike urbanega življenja” smo organizirali skupaj z Svetom arhitektov Evrope (ACE), Zvezno zbornico nemških arhitektov (Bundesarchitektenkammer – BAK) in Evropskim svetom urbanistov (ECTP). Prav tako smo sodelovali tudi pri organizaciji mednarodnega spletnega seminarja Otroci in mesto, ki ga je organizirala delovna skupina evropske mreže Placemaking Europe KIDS.
Urbane politike
Naše delo na področju urbanih politik in v okviru programa URBACT se je skoraj v celoti preselilo na splet. To nas je sicer prikrajšalo za živo spoznavanje novih krajev in ljudi, a nam je istočasno omogočilo dostop do dogodkov, strokovnjakov in vsebin, ki bi nam bili sicer težje dosegljivi. Leto 2020 je zaznamovalo nemško predsedovane EU in se izteklo s potrditvijo nove leipziške listine in teritorialne agende 2030.
Krepili smo izmenjavo dobrih praks med slovenskimi mesti. Junija smo izdali že drugo publikacijo Mesta mestom, v kateri smo zbrali dobre prakse prizadevanj slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj: Jeseni pa smo pripravili že novi razpis Mesta mestom #3, v katerem smo med 29 prijavljeni izbrali 15 dobrih praks, ki bodo podrobneje predstavljene v letu 2021.
Lani oktobra smo mednarodno konferenco, ki jo vsako jesen v Mesecu prostora organiziramo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in Skupnostjo občin Slovenije, poimenovali »Zelene prakse mest« in jo uspešno preselili na splet. Gostili smo zanimive predstavnike tujih in domačih mest in regij, ki so nam približali svoje rešitve za naslavljanje podnebnih sprememb.
URBACT je jeseni organiziral e-univerzo, namenjeno usposabljanju partnerjev v akcijskih omrežjih. Udeležili so se je predstavniki petih slovenskih partnerjev, IPoP pa je izvedbo programa podprl z vodenjem ene od delovnih skupin.
Naredili smo nekaj novih premikov za razumevanje pomena strateškega načrtovanja in celovitega upravljanja zelenih površin in še posebno dreves v mestih. Pripravljena je analiza pravnega položaja dreves. Podprli smo Iniciativo mestni zbor v Mariboru pri saditvi prvega Miyawaki gozdička v Sloveniji. Budno smo spremljali spremembe na področju izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja in širili znanje o povezavah med mestnimi zelenimi površinami, zdravjem in podnebnimi spremembami. Sodelovali smo v mednarodni primerjalni raziskavi o mestnih zelenih površinah v času epidemije in skupaj s PIC – Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij organizirali dobro sprejet spletni posvet Kako skrbimo za drevesa v mestih.
Aktivni smo bili tudi na stanovanjskem področju v okviru mreže Stanovanja za vse in s partnerji oktobra zagnali projekt Za stanovanjske zadruge, v katerem nameravamo razvijati rešitve za krepitev stanovanjskega zadružništva v Sloveniji. Za Občino Bohinj smo oblikovali Stanovanjsko strategijo, v kateri smo prepoznali ključne razvojne izzive in oblikovali ukrepe za doseganje ciljev stanovanjske politike na lokalnem nivoju.
Mreženje
Leto 2020 smo se morali na žalost soočati tudi s težavami, ki niso imele veliko zveze z zdravstvenimi razmerami. V času spomladanskega vala epidemije so se začeli intenzivni pritiski na nevladne organizacije z različnih področij, tudi s področja varstva okolja in urejanja prostora. Soočeni smo bili z zakonskimi rešitvami, ki rušijo sistem urejanja prostora in ukinjajo nekatere ključne varovalke varstva okolja ter bistveno poslabšujejo pogoje za pravočasno vključevanje javnosti v pripravo prostorskih aktov in sprejemanje odločitev o okoljski sprejemljivosti posegov v prostor. Vedno več ključnih dokumentov in projektov države se žal pripravlja in sprejema brez ustreznega posvetovanja z javnostjo.
Leto 2020 si bomo zapomnili po tem, da se je med tem, ko je med ljudmi rasla zavest o pomenu sodelovanja javnosti v zadevah javnega pomena, s posegi v zakonodajo načrtno zniževalo standarde možnosti sodelovanja. Leto 2020 je še dodatno pokazalo, kako pomembno je povezovanje nevladnih in drugih organizacij za doseganje skupnih ciljev in varovanje javnih interesov. Spomladi smo bili uspešni na razpisu vsebinskih mrež nevladnih organizacij in od maja dalje nadaljujemo z aktivnostmi Mreže za prostor z novim Podnebnim programom, ki bo v prihodnjih letih podpiral in krepil članice na področju podnebnih sprememb in trajnostnega urejanja prostora. Na Idejnem zajtrku julija 2020 smo članice mreže izbrale tri projekte naših sočlanic, katerih izvedbo projekta smo spremljali in podpirali v naslednjih štirih mesecih. Zagnali smo serijo spletnih Podnebnih izobraževanj, na katerih nam strokovnjaki in strokovnjakinje predstavljajo podatke, pojme, dokumente in politike, ki so ključni za dobro razumevanje podnebnih sprememb.
Nadaljevali smo tudi sodelovanje v Koaliciji za trajnostno mobilnost in še tesneje povezali delo Mreže za prostor z mrežo Plan B za Slovenijo, mreži Stanovanja za vse in v mreži Pešec ter v mednarodnih omrežjih: mreži Zahodnega Balkana o prostorskem upravljanju (TG WEB) in evropski mreži, ki povezuje akterje s področja ustvarjanja prostora Placemaking Europe.
S predstavitvami smo sodelovali na mnogih spletnih dogodkih, pogosto smo podajali komentarje za različne medije.
Kaj prinaša leto 2021
Lansko leto nam epidemija ni pristrigla kril, nas je pa opozorila, da je vedno dobro imeti poleg glavnega še kak rezervni načrt. V leto 2021 stopamo motivirani za uresničitev novih nalog in nadaljevanje začetega. S še večjo vnemo bomo zagovarjali načrtovanje zdravju prijaznega bivalnega okolja, snovali in izvajali izobraževanja, podpirali vključevanje prebivalcev v snovanje in izvajanje projektov in programov, spreminjanje potovalnih navad ter celovito načrtovanje in upravljanje mestnih zelenih površin in prilagajanje mest na podnebne spremembe.
Med drugim se pripravljamo na čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji v drugi polovici leta, na komuniciranje dobrih praks slovenskih mest z razpisa Mesta mestom #3 in praks, ki so nastale v okviru URBACT prenosnih omrežij. Tudi letos bomo eni od slovenskih občin pomagali pri pripravi lokalnega načrta hodljivosti in eni občini pri preizkusu Odprte ulice – ukrepa za izboljšanje pogojev za kolesarjenje in hojo. Promovirali bomo tudi zdravstvene in okoljske koristi hoje in sprememb potovalnih navad po vsakdanjih opravkih. Nadaljevali bomo z aktivnostmi v Kočevju, Novi Gorici in Tržiču ter z aktivnostmi Mreže za prostor in mreže Stanovanja za vse. Načrtujemo tudi nekaj večjih dogodkov, med drugim mednarodno srečanje mreže Zahodnega Balkana o prostorskem upravljanju (TG Web) in jesensko mednarodno konferenco v povezavi s slovenskim predsedovanjem.
Podnebne spremembe in trenutna epidemija nas opozarjajo, da obstoječi družbeni in gospodarski vzorci ne delujejo več zares dobro in v korist vseh ter da so potrebne korenite spremembe, če želimo izboljšati kvaliteto življenja za vse in obenem delovati v okviru omejitev našega planeta. Predvsem se že zelo dobro zavedamo, da bomo morali spremeniti potovalne in potrošniške navade ter premisliti načine bivanja in dela ter poskrbeti za kakovost javnega prostora in razvoj močnih in zdravih lokalnih skupnosti. Na IPoP verjamemo v moč skupnosti, v odgovornost posameznika in solidarnost družbe pri uresničevanju skupnih ciljev in zato si bomo skupaj s svojimi partnerji v različnih projektih in programih prizadevali tudi v letu 2021.
—
Naslovna fotografija: Goran Jakovac
