Dobro obiskana virtualna okrogla miza Kako skrbimo za drevesa v mestih dne 2.11.2020 je celovito razgrnila pogled na upravljanje z mestnim drevjem pri nas. Program dogodka se je začel in zaključil s predstavitvijo zbranih navdihujočih zgodb o drevesih, vmes pa je bilo v konstruktivnem duhu povedano vse, kar je dobro vedeti o upravljanju z mestnim drevjem in stanjem v slovenski praksi.
Ravnanje z mestnim drevjem je v Sloveniji strokovno in sistemsko zapostavljeno. Za javni del občinskega drevesnega fonda v naseljih skrbijo javne gospodarske službe, za ostala mestna drevesa v lasti občin in drugih javnih in zasebnih pravnih subjektov pa kdorkoli. Za delo javne gospodarske službe urejanje in čiščenje javnih površin, ki vključuje urejanje javnih zelenih površin in dreves, država ni določila nobenih pogojev in meril. Danes je praksa ravnanja z javnim mestnim drevjem od občine do občine različno dobra, pa tudi ravnanje z javnimi in drugimi drevesi v občinski lasti je znotraj iste občine pogosto različno dobro. Posledica tega so številna opozorila na nestrokovno obrezovanje, poškodovanje, napake pri sajenju in nepotrebna sekanja mestnega odraslega drevja. Tako ravnanje postaja v povezavi s podnebnimi spremembami in izzivi trajnostnega urbanega razvoja nesprejemljivo. Drevesa so v naseljih eden ključnih gradnikov prilagajanja in odpornosti, absorbirajo CO2, čistijo zrak, zadržujejo padavine in veter, blažijo temperaturne ekstremne.
Pomen in funkcije mestnih dreves je predstavila dr. Urša Vilhar, raziskovalka na Gozdarskem inštitutu Slovenije in strokovnjakinja za mestna drevesa in gozdove. Predstavila je ekosistemskih funkcij mestnih dreves in poleg ekoloških izpostavila tudi vrednost pomen socialnih in ekonomskih funkcij dreves. Odraslo in veliko drevo prinaša seveda precej več koristi kot mlado in majhno.
Mag. Senka Šifkovič Vrbica, okoljska pravnica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, je predstavila pravni položaj dreves. Razložila je, da v slovenskem pravnem redu drevesa niso posebej opredeljena, so rastlinska vrsta, v lastniškem smislu pa se pa nahajajo nekje med »stvarmi« in »sestavinami nepremičnin«. Lahko pa so posamezna drevesa zavarovana kot naravna vrednota ali kulturni spomenik. Poudarila je, da je lastnina v zvezi z mestnimi drevesi, enako kot z zelenimi površinami, pomemben faktor za varstvo, razvoj in upravljanje. Zaključila je s tezo, da bo v aktualnih kriznih okoljskih in podnebnih razmerah potrebno aktivirati vse ustavno določene funkcije lastnine – ekološko, socialno in ekonomsko za blaženje posledic in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja.
V nadaljevanju je dr. Lena Marion, kvalificirana arboristka, ki vodi skupino vzdrževalcev mestnih dreves in aktivno oblikuje dobro prakso ravnanja z mestnim drevjem v Mestni občini Ljubljana. Predstavila je poklic arborista in razložila podrobnosti strokovne prakse ravnanja z mestnimi drevesi.
O dobri praksi je spregovorila Tanja Štajdohar, krajinska arhitekta iz Občine Kočevje. Delila je svoje izkušnje s počasnim in vztrajnim spreminjanjem prakse iz položaja občinske uprave. Govorila je o prenosu znanja o pravilih in standardih med druge udeležence in lastnike dreves ter pokazala, kako koristno je lahko aktivno udejstvovanje občine za ravnanje z javnim in zasebnim drevjem.
Na koncu krajinska arhitektka in zagovornica mestnih dreves dr. Maja Simoneti z IPoP-a povzela povedano in utemeljila in predstavila koncept celovitega upravljanja z mestnimi drevesi. Poudarila je, da razmere v mestnem okolju in izzivi prihodnosti zahtevajo, da se ukrepi prostorske in drugih javnih politik, ki zagotavljajo celovito varstvo, razvoj in upravljanje mestnih dreves izvajajo na vseh mestnih dreves ne glede na lastnino. Po njeni oceni je v javnem interesu varstva okolja, javnega zdravja in odpornosti na podnebne spremembe, da sepravila in standarde dobre prakse načrtovanja, saditve, vzdrževanja in rabe izvaja na celotnem mestnem drevesnem fondu, nujna pa sta tudi spremljanje stanja in nadzor.
Čeprav je dogodek potekal virtualno so se udeleženci aktivno odzivali in pisno sodelovali s svojimi komentarji, predlogi in vprašanji. V zaključni razpravi se je pokazalo, da sta strokovno kvalificirano in celovito upravljanje glede na lastnino osrednja izziva trenutnega stanja, ki ju je treba učinkovito nasloviti, da se bo ravnanje z drevesi izboljšalo. Obravnava dreves skozi finančno vrednotenje njihovih ekosistemskih funkcij se je zdela v razpravi morda nekoliko odtujena, pa vendar potencialno koristna za uveljavljanje potrebnih sprememb. Organizatorji so napovedali, da bodo sporočila dogodka povzeli in objavili.
Dogodek so organizirali Pravno-informacijski center nevladnih organizacij PIC, IPoP (Inštitut za politike prostora) in Zavod Bunker, financiralo pa v okviru Meseca prostora Ministrstvo za okolje in prostor.
Gradivo z okrogle mize:
Zgodbe o drevesih – tukaj.
Posnetek okrogle mize – tukaj.
Zaključki dogodka – tukaj.
Predstavitev dr. Urša Vilhar: ekosistemske funkcije mestnega drevesa – tukaj.
Predstavitev mag. Senka Šifkovič Vrbica: Pravni status dreves – tukaj.
Predstavitev dr. Lena Marion: Pogoji strokovnega upravljanja z drevjem – tukaj.
Predstavitev Tanje Štajdohar: Upravljanje z drevjem v praksi – tukaj.
Predstavitev dr. Maje Simoneti: Izzivi celovite upravljanja dreves – tukaj.
—
Avtor naslovne fotografije: Maja Simoneti
