Te dni praznuje deset let obstoja najbolj znan skupnostni vrt v Ljubljani Onkraj gradbišča. Nastajati je začel pred desetimi leti v okviru poletnega festivala Mladi levi. Med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico v Ljubljani je takrat zevala gradbena jama, članice in člani KUD Obrat pa so v njej videli priložnost za to, da lokalnim prebivalcem izboljšajo pogoje bivanja. Polonca Lovšin je s kozo raziskala teren in v desetih letih je prostor postal zelena oaza za preživljanje prostega časa, vrtnarjenje, druženje in odraščanje. Območje v začasni rabi, zagotovljeni z enoletnimi pogodbami, redno obiskuje kakšnih 60 uporabnikov, nekateri tam vrtnarijo že od vsega začetka, drugi pridejo in grejo, skupnost in dogajanje vsa leta poganja KUD Obrat. Z dogodkom 22. avgusta so je ekipa KUD Obrat, skupaj z uporabniki in drugimi obiskovalci proslavila deset let delovanja.
Na okrogli mizi Za skupno mizo, ki je bila del prazničnega programa ob desetletnici delovanja vrta, so se gostje z novinarko Kristino Božič pogovarjali o skupnostno naravnanih prostorskih praksah, njihovih potrebah in izzivih, pomenu in priložnostih. Spraševali so se, kakšen je njihov pomen v urejanju prostora, kakšne vrste podpore potrebuje skupnost in kakšna je pri tem vloga mestne uprave ter o možnostih za krepitev podobnih praks tudi na drugih območjih v Ljubljani. V pogovoru so sodelovali Mateja Demšič (vodja oddelka za kulturo MU MOL), Irena Duša Draž (delavka v kulturi in udeleženka Onkraj gradbišča), Drago Kos (sociolog, Center za prostorsko sociologijo, FDV Univerza v Ljubljani), Polonca Lovšin (umetnica, KUD Obrat), Matic Primc (Organizacija za participatorno družbo in Iniciativa mestni zbor, Maribor), Maja Simoneti (krajinska arhitekta in prostorska načrtovalka, IPoP). Sogovorniki so osvetlili fenomen tega enkratnega skupnostnega prostora iz različnih vidikov in razkrili, kako se iz začasne kulturno umetniške intervencije lahko razvije izjemno dragocen primer skupnostne prakse. Precej očitno je, da je na lokaciji vrtnarjenje pomembno, čeprav ima stransko vlogo. Večji je pomen ljudi, ki vpleteni na lokaciji in v ozadju dogajanja poganjajo razvoj skupnosti, vztrajajo pri povezovanju ljudi in idej, v iskanju novih programov in zagotavljanju prostora, v tem primeru dovoljenja za začasno rabo.
Skupnostni vrt Onkraj gradbišča je od začetka zasnovan kot prostor dostopen vsem, zainteresiranim za vrtnarjenje in za druge programe, urejen in oblikovan skupaj z okoliškimi prebivalci in drugimi zainteresiranimi uporabniki. Vsako sezono se začne delo s skupnim sestankom, na katerem se dogovorijo o aktivnostih in posodobijo pravila sodelovanja. Vrtičkarji so sprva prihajali iz vseh koncev mesta, danes prevladujejo sosedje. Vrtički pa niso edina raba tega prostora, na območju se odvijajo tudi drugi skupni projekti in dogodki. Kot je povedala Irena duša Draž, ena do dolgoletnih članic skupnosti, zelenjava ni najbolj pomembna, pomembnejše so druge stvari kot so: možnost, da se tvoj otrok sreča z nepredvidljivim okoljem in nestrukturirano preživlja prosti čas v stiku z naravo, možnost da srečaš ljudi, ki jih sicer ne bi, da se naučiš, da je legitimno, če vrta ne obdeluješ, da sprejmeš, da nekdo vrt zaliva z vodo iz svoje pipe, ker nima denarja za skupno vodo in podobno.
Najpomembnejši za razvoj in odmevno delovanje skupnostnega vrta Onkraj sta brez dvoma vztrajanje KUD Obrat na lokaciji in dovoljenje Mestne občine Ljubljana za začasno rabo območja. Izkušnja Onkraj gradbišča dokazuje, da je skupen prostor pomemben pogoj za razvoj skupnosti, ni pa edini. Brez osebnega angažmaja, znanja, ustvarjalnosti, vztrajnosti in razumevanja podporne skupine skupnostna praksa opeša in se ne razvije. Onkraj gradbišča KUD Obrat že deset let pomaga graditi skupinsko zavest ter koordinirati dejavnosti in delovne akcije. To članice in člani počnejo skupaj z organizacijskih odborom, ki je izvoljen vsako leto znova in tako krepijo sposobnost skupnosti za sodelovanje.
Ekipa KUD Obrat je leta 2010 od Mestne občine najprej dobila dovoljenje za dva tedna brezplačne uporabe občinskega zemljišča v sklopu festivala Mladi levi. Že mesecev kasneje, ko so na opuščeno gradbeno zemljišče umestili prve vrtove, pa so z ljubljansko občino podpisali prvo enoletno pogodbo o brezplačni rabi. To pogodbo od vsako leto podpisujejo na novo. Onkraj deluje na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja stanovanjsko-poslovnih objektov, a je gradbeno podjetje, ki bi jih moralo zgraditi v času gospodarske krize končalo v prisilni obravnavi, območje za visokimi gradbenimi ograjami pa je samevalo.
Začasna raba, kot se izvaja Onkraj gradbišča, je leta 2018 na pobudo Mreže za prostor dobila tudi zakonsko podlago. V zakonu o urejanju okolja je vzpostavljena osnova za začasno rabo, ki na eni strani omogoča legitimizacijo take prostorske prakse in postavlja pravni in transparentni okvir za njeno prakticiranje.
Prihodnost skupnostnega vrta Onkraj ostaja neznanka. Ni jasno koliko časa bo še deloval in kaj bo skupnostjo, ko bo občina zemljišče sklenila pozidati. Vsekakor pa je jasno, da se občina in tudi okoliški prebivalci, po desetih letih delovanja vrta, zelo dobro zavedajo pomena tega prostora in programa za kakovost življenja in lokalne prebivalce. Čeprav ograja vrta okrog vrta ni nikoli padla, kar si od vsega začetka najbolj želi dr. Drago Kos, sicer sosed, član skupnosti in fotografski opazovalec sprememb na vrtu vrta, je vrt postal del lokalnega okolja. Zaradi tega prostora in izkušenj z njim se več razmišlja o tem, kako bo v prihodnje in drugje v mestu poskrbljeno za skupnostne prakse. Mateja Demšič je razložila, da ima občina na različnih področjih v mislih ustvarjanje pogojev za razvoj in povezovanje skupnosti. Kakšne nove rešitve za skupnostno vrtnarjenje ima v načrtu občina, glede na to, da je v zadnjem času poskrbela za temeljito ureditev vrtičkarstva, ni čisto jasno. Vrtnarjenje je očitno vsebina, ki je v več ozirih zelo priročna za oblikovanje skupnosti, občina to lahko izkoristi in podpre prebivalce tako, da jim, po zgledu vrta Onkraj gradbišča, omogoči urejanje začasnih skupnostnih vrtov tam, kjer se porodi potreba in obstajajo možnosti.
—
Vir fotografij: arhiv KUD Obrat
