Pregledali smo mednarodne, državne in lokalne strateške dokumente, ki obravnavajo področje aktivne mobilnosti, ter analizirali odstopanja med različnimi ravnmi in razlike med zapisanimi cilji ter izvedenimi ukrepi.
Lokalno raven, ki zajema predvsem povezavo celostnih prometnih strategij (CPS) oziroma njihovih akcijskih načrtov z občinskim proračunom in izvajanjem ukrepov, smo preverjali na podlagi izbranih treh slovenskih občin, Mestne občine Velenje, Občine Kamnik in Občine Kočevje. Povezovanje med različnimi ravnmi se kažejo predvsem prek izvajanja ukrepov, za katere so zagotovljena evropska ali državna sredstva. To je tudi ključni dejavnik izvajanja akcijskega načrta CPS. Kljub temu se občine srečujejo z nekaterimi izzivi, saj večkrat naletijo na nestrinjanje dela javnosti pri uvajanju novih ukrepov. Hkrati predstavniki občin izpostavljajo pomen pridobivanja dodatnega znanja za izvajanje komunikacijskih aktivnosti in več predvidenega časa za ustrezno komuniciranje v fazi izvedbe. CPS ne omejuje izvajanja drugih ukrepov, ki niso v skladu z načeli trajnostne mobilnosti, torej cilji in vrednotami veljavnih lokalnih celostnih prometnih strategij.
Celoten dokument poglejte tukaj.
Pri pregledu dokumentov na mednarodni, državni in lokalni ravni, ki obravnavajo aktivno mobilnost, je opazno sosledje izdelave na časovni osi, prikazani na shemi.
Najprej so bili sprejeti dokumenti na ravni EU, in to še preden se ji je leta 2004 priključila Slovenija. Že leto zatem je bil sprejet državni program varstva okolja, ki je vključeval področje prometa in tudi spodbujanje aktivne mobilnosti. Leta 2006 je bila sprejeta prva resolucija o prometni politiki Slovenije, ki je trajnostno mobilnost obravnavala v manjšem delu. Temu je sledilo obdobje sprejetja pomembnejših dokumentov na ravni EU (zelena, bela knjiga), na katere se večina nacionalnih strategij navezuje še danes.
Od leta 2012 se je strateško načrtovanje na ravni Slovenije premaknilo v smer celostnega prometnega načrtovanja, ki se je neposredno pokazalo tudi pri izvedbi na lokalni ravni. V prometnih dokumentih na državni ravni je aktivna mobilnost sicer pretežno navezana na JPP in s tem povezano multimodalnost, sta pa v dokumentih, ki obravnavajo zdravje in prometno varnost, kolesarjenje in hoja v ospredju. V zadnjem času manjka dokument, ki bi obravnaval še področje okolja in s tem povezano zmanjševanje rabe avtomobila – predvsem na kratke razdalje.
Neposredno povezovanje med dokumenti in različnimi ravnmi je manjše. Obravnavani državni dokumenti se navezujejo predvsem na belo knjigo o prometu, lizbonsko strategijo in Kjotski protokol ter posamezna priporočila Sveta EU in sporočila Evropske komisije.
Povezovanje različnih ravni izvajanja ukrepov se kaže predvsem v zagotavljanju sredstev iz EU prek državne ravni do lokalne z izvajanjem akcijskega načrta CPS. Na ravni občin je zelo pozitivno sprejeta možnost iskanja razpisnih sredstev za izvajanje občinskih ukrepov. V tem je način izvajanja CPS poseben, hkrati pa to povečuje pomen CPS. Kljub temu intervjuji kažejo, da CPS manjka del, s katerim bi lahko preprečevali ali vsaj omejevali ukrepe, ki so v nasprotju z načeli trajnostne mobilnosti in ciljem veljavne CPS.
Kaže se tudi nov izziv: kako naprej izvajati CPS, ko ne bo več zagotovljenih sredstev za razpise.
Pozitivno je sicer ocenjeno, da se v času priprave strategije in uvajanja ukrepov ozaveščajo prebivalci občin o pomenu trajnostne mobilnosti ter pojasnjujejo cilj in ukrepi iz občinskih CPS. S tem se tudi spreminja miselnost in povečuje pripravljenost prebivalcev podpreti tovrstne ukrepe tudi naprej. Kljub temu pri izvajanju posameznih ukrepov občine včasih naletijo na nerazumevanje in/ali odpor dela javnosti, kar pripisujejo predvsem pomanjkanju znanja in časa za izvedbo procesa vključevanja deležnikov. Priložnost vidijo tudi v vključevanju javnosti v razlago ukrepov na izvedbeni ravni, in ne le v načrtovalskem procesu.
Priporočila načrtovalcem politik, ki obravnavajo področje aktivne mobilnosti
Zagotavljanje sredstev za izvajanje ukrepov akcijskih načrtov CPS
Razpisi za izvajanje ukrepov, opredeljenih v CPS, so ključno orodje za uvajanje trajnostne mobilnosti in še posebej aktivne mobilnosti v občinah. Zato je zelo pomembno, da država tudi v prihodnje zagotovi ustrezna sredstva za izvajanje CPS po občinah.
Opredeliti minimalne pogoje, ki jih občine morajo doseči v akcijskem načrtu na letni ravni
Priprava, izdelava in izvajanje CPS na občinski ravni so presegli dosedanje prakse strateških dokumentov z vidika uporabnosti. Kljub temu občine niso zavezane k izvajanju ukrepov, zapisanih v akcijskem načrtu, in je to pogojeno s samoiniciativnim delovanjem uradnikov, skrbnikov za izvajanje CPS ter odločevalcev na občinski ravni. Z opredelitvijo minimalnih pogojev, ki naj jih občine dosegajo v akcijskem načrtu na letni ravni, se bodo tudi manj aktivne občine spodbudile k izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti. Da ne bi naleteli na odpor zaradi dodatnih obvezujočih nalog, je aktivne mogoče dodatno nagraditi (npr. z dodatnimi točkami pri razpisu za sofinanciranje), manj aktivnih pa ne kaznovati.
Vključevanje javnosti in drugih deležnikov se izvaja tudi v fazi izvajanja CPS
Proces priprave in izdelave CPS je poudarjal pomen vključevanja javnosti ter predpisoval metode in obseg vključevanja javnosti (število javnih razprav, intervjujev ipd.). To se je izkazalo kot učinkovita praksa ozaveščanja prebivalcev o pomenu trajnostne mobilnosti. V fazi izvedbe ukrepov iz akcijskega načrta CPS občine kljub temu nemalokrat naletijo na odpor prebivalcev, ki ne razumejo širšega vidika izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta. To se pripisuje predvsem kratkim razpisnim rokom in pomanjkanju časa za izvedbo procesa vključevanja javnosti, neznanju s področja izvajanja procesa vključevanja javnosti in pomanjkanju sredstev. S tem namenom je treba vključevanje javnosti prenesti tudi na izvedbeno raven s predpisanim minimalnim standardom, z metodami vključevanja javnosti, ki so opredeljene glede na ozemeljsko raven (občinska, regionalna, lokalna) in značilnost ukrepa (parkirna politika, prenova ceste itd.), ali z deležem finančnih sredstev, ki naj ga namenijo za ozaveščanje prebivalcev.
Uskladitev z drugimi občinskimi dokumenti
CPS ni usklajena z drugimi občinskimi dokumenti, se pa elementi lahko vnašajo tudi v druge dokumente, na primer občinske prostorske načrte. Neusklajenost se kaže predvsem v tem, da CPS nima velike moči, saj ni utemeljena na na primer odloku, ki bi predpisal upoštevanje CPS. Zaradi tega CPS ni ovira pri izvajanju ukrepov, ki so v nasprotju s cilji in vizijo lokalne celostne prometne strategije.
Presojanje ukrepov občin z vidika vizije in ciljev CPS
V povezavi s priporočilom iz prejšnje točke se ob revidiranju CPS ta nadgradi z merili, ki so izpeljana iz ciljev dokumenta ter bi bila orodje za presojanje tistih ukrepov, ki niso iz akcijskega načrta CPS.
Kampanje za spodbujanje aktivne mobilnosti predvsem z vključevanjem tem, povezanih z zdravjem
V povezavi s ciljem projekta LIFE Care4Climate in vlogo IPoP v njem – pripravo kampanj za spodbujanje aktivne mobilnosti – se kaže potreba po izvedbi kampanj z vključevanjem tem, povezanih z zdravjem. Kampanje, ki poudarjajo vidik zdravja, ki ga prinaša povečevanje deleža poti, opravljenih aktivno, pa tudi splošne kampanje za spodbujanje trajnostne mobilnosti je treba razvijati z upoštevanjem stopnje razvitosti kulture trajnostne mobilnosti.
Dokument je nastal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Vir naslovne fotografije: Shutterstock
